Dedovanje

Informativni pregled je bil pripravljen v sodelovanju s Svetom notariatov Evropske unije (CNUE).

 

1 Kako se sestavi razpolaganje za primer smrti (oporoka, skupna oporoka, dedna pogodba)?

V skladu s poljskim pravom je razpolaganje s premoženjem po smrti mogoče le prek oporoke. Skupne oporoke so prepovedane. Dopustne so naslednje oblike oporok:

• lastnoročna (holografska) oporoka (testament holograficzny), ki jo v celoti napiše, podpiše in datira oporočitelj,
• notarska oporoka (testament notarialny), ki jo sestavi notar v obliki notarskega zapisa,
• alografska oporoka (testament allograficzny), ki se sestavi v navzočnosti dveh prič pred županom občine (wójt), županom mesta (burmistrz), vodjo mestne uprave (prezydent miasta), predsednikom okrožnega izvršnega odbora (starosta), deželnim glavarjem (marszałek województwa), glavnim upravnim uradnikom okrožja ali občine (sekretarz powiatu/sekretarz gminy) ali predstojnikom matičnega urada (kierownik urzędu stanu cywilnego),
• ustna oporoka (testament ustny) (le kadar oseba umira ali kadar je zaradi izjemnih in nujnih okoliščin oporoko nemogoče ali zelo težko sestaviti na kateri koli zgoraj opisan način), ki se sestavi v navzočnosti treh prič,
• oporoka potnika (testament podróżny), ki se sestavi na krovu poljske ladje ali letala med potovanjem (oporočitelj izjavi svojo voljo kapitanu ladje ali letala ali njegovemu namestniku v navzočnosti dveh prič),
• vojaška oporoka (testament wojskowy), ki jo v izjemnih okoliščinah sestavijo le posebej določene osebe.

Kar zadeva dedne pogodbe, so dopustni le sporazumi o odpovedi dediščini. Take sporazume lahko skleneta prihodnji oporočitelj in zakoniti dedič, veljavni pa so, če so v obliki notarskega zapisa.

2 Ali mora biti razpolaganje overjeno in na kakšen način?

Da bi bila oporoka veljavna, mora biti overjena. Oporoke, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ali lastnoročne oporoke, deponirane pri notarju, se lahko overijo pri nacionalnem svetu notarjev (Krajowa Rada Notarialna).

3 Ali je svoboda do razpolaganja za primer smrti omejena (npr. z nujnim deležem)?

Poljska zakonodaja ne določa nobenih omejitev glede svobode oporočitelja, da imenuje dediča ali dediče. Podobno pravica do nujnega deleža ne omejuje oporočiteljeve svobode do razpolaganja s svojim premoženjem, temveč ščiti interese njegovih staršev, potomcev in zakonca, ki so upravičeni do plačila določenega zneska.

4 Kdo in koliko deduje, če razpolaganja za primer smrti ni?

Če oporoke ni, veljajo naslednja pravila:

Po zakonu so oporočiteljevi otroci in zakonec prvi upravičeni do dedovanja; delež, ki ga podeduje zakonec, ne sme biti manjši od četrtine zapuščine. Oporočiteljevi vnuki (če oporočiteljevi otroci ob uvedbi dedovanja niso več živi), pravnuki ali še bolj oddaljeni potomci (če bližnji potomci ob uvedbi dedovanja niso več živi) so naslednji upravičeni do dedovanja. Civilni zakonik (Kodeks Cywilny) določa tudi, da če oporočitelj nima potomcev, zakonito dedujejo njegov zakonec in starši; če ni ne potomcev ne zakonca, dedujejo celotno zapuščino oporočiteljevi starši. Če eden od oporočiteljevih staršev ob uvedbi dedovanja ni več živ, se delež zapuščine, ki bi prešel na tega starša, v enakih delih prenese na oporočiteljeve brate in sestre. Če ob uvedbi dedovanja noben od oporočiteljevih staršev ni več živ, se deleža staršev preneseta na oporočiteljeve brate in sestre. Če kateri od oporočiteljevih bratov ali sester ob uvedbi dedovanja ni več živ, vendar je zapustil potomce, se delež zapuščine, ki bi prešel na tega brata ali sestro, prenese na njegove potomce. Če oporočitelj nima potomcev, staršev, bratov ali sester ali če ni potomcev bratov ali sester, celotna zapuščina preide na oporočiteljevega zakonca. Če oporočitelj nima potomcev, zakonca, staršev, bratov ali sester ali če ni potomcev bratov ali sester, celotna zapuščina preide na oporočiteljeve stare starše; če eden od starih staršev ob uvedbi dedovanja ni več živ, se njegov delež zapuščine v enakih delih prenese na njegove otroke. Če tak otrok ob uvedbi dedovanja ni več živ, se delež zapuščine, ki bi prešel nanj, v enakih delih prenese na njegove otroke. Če stari starš, ki ob uvedbi dedovanja ni več živ, nima otrok ali vnukov, se delež zapuščine, ki bi prešel nanj, v enakih delih prenese na druge stare starše. Če za zapustnikom ne ostanejo zakonec ali krvni sorodniki, ki bi bili upravičeni do dedovanja na podlagi zakona, se dediščina enakovredno razdeli med otroke zakonca oporočitelja, katerih starši so ob uvedbi dedovanja pokojni. Nazadnje, če navedene osebe, ki so po zakonu upravičene do dedovanja, ne obstajajo, je zakoniti dedič zapuščine občina oporočiteljevega zadnjega prebivališča; če oporočiteljevega zadnjega prebivališča v Republiki Poljski ni mogoče ugotoviti ali če je bilo oporočiteljevo zadnje prebivališče v tujini, je zakoniti dedič zapuščine državna zakladnica.

5 Kateri organ je pristojen:

5.1 glede vprašanj dedovanja?

Vložniki se morajo obrniti na notarja, sodišče, pristojno za oporočiteljevo zadnje običajno prebivališče, ali – če oporočiteljevega zadnjega običajnega prebivališča na Poljskem ni mogoče ugotoviti – na sodišče, pristojno v kraju, kjer se nahaja zapuščina ali njen del (zapuščinsko sodišče – sąd spadku). Če noben od teh pogojev ne velja, je zapuščinsko sodišče okrožno sodišče glavnega mesta Varšava (sąd rejonowy dla miasta stołecznego Warszawy).

5.2 za sprejem izjave o odpovedi dediščini ali njenem sprejemu?

Izjave o sprejemu dediščine ali njeni odpovedi se predložijo na sodišču, ki je pristojno v kraju prebivališča osebe, ki predloži izjavo, ali pri notarju. Osebe, ki bivajo v tujini, lahko izjave o odpovedi dediščine predložijo v obliki, predpisani z zakonom kraja, v katerem se izvede to dejanje.

5.3 za sprejem izjave o odpovedi volilu ali njegovem sprejemu?

V skladu s poljskim pravom obstajata dve vrsti volila: damnacijsko volilo in vindikacijsko volilo. Sprejme ali odpove se lahko samo vindikacijsko volilo. Pri damnacijskem volilu ni te možnosti.

Za prejemanje tovrstnih izjav v zvezi z vindikacijskim volilom sta pristojna organa, omenjena v prejšnjem vprašanju.

5.4 za sprejem izjave o odpovedi nujnega deleža ali njegovem sprejemu?

Poljsko pravo ne pozna nujnih deležev. Vendar se lahko zahteva plačilo nujnega deleža, tj. ustreznega denarnega zneska. Izjav o odpovedi nujnemu deležu ali sprejemu nujnega deleža ni treba predložiti.

6 Kratek opis postopka za ureditev dedovanja v nacionalnem pravu, vključno z likvidacijo zapuščine in delitvijo premoženja (to vključuje informacijo, ali postopek dedovanja začne sodišče ali drugi pristojni organ na lastno pobudo).

Oseba, ki želi dobiti dokument, ki potrjuje njen status dediča, lahko na sodišču vloži vlogo za potrdilo o dedovanju ali pri notarju zaprosi za notarsko potrditev dedovanja. Če je dedičev več, lahko zapuščino na njihovo zahtevo razdeli sodišče v postopku za likvidacijo zapuščine ali notar v skladu s sporazumom o likvidaciji zapuščine v obliki notarskega zapisa.

7 Kako in kdaj postane posameznik dedič ali volilojemnik?

Oseba postane dedič ali volilojemnik ob uvedbi dedovanja po zakonu (vendar se je mogoče dedovanju odpovedati).

8 So dediči odgovorni za dolgove pokojnika, in če je tako, pod katerimi pogoji?

Odgovornost za dolgove v okviru dedovanja je odvisna od načina, na katerega se sprejme zapuščina. Dedič lahko sprejme zapuščino z neomejeno odgovornostjo za dolgove (neomejeno sprejetje zapuščine) (przyjęcie proste), sprejme dediščino z omejeno odgovornostjo (sprejetje zapuščine na podlagi popisa) (przyjęcie z dobrodziejstwem inwentarza) ali se zapuščini odpove. Če se zapuščina sprejme na podlagi popisa, je dedič odgovoren za dolgove v okviru dedovanja le do vrednosti zapuščinskega premoženja, določene v popisnem seznamu ali poročilu o popisu. Dedič, ki se je odpovedal zapuščini, ni odgovoren za dolgove. Izjavo o odpovedi zapuščini ali njenem popolnem sprejetju (przyjęcie spadku wprost) je treba podati v šestih mesecih od dneva, ko je zadevna oseba izvedela za dediščino. Če dedič v tem roku ne poda izjave, 

se šteje, da je sprejel zapuščino na podlagi popisa. Sodediči so solidarno odgovorni za dolgove v okviru dedovanja, dokler zapuščina ni razdeljena. Od trenutka, ko je zapuščina razdeljena, so dediči odgovorni za dolgove v okviru dedovanja sorazmerno s svojimi deleži.

9 Kateri dokumenti in/ali informacije so običajno potrebni za vpis nepremičnine?

Dedič mora za vpis nepremičnine, ki je del dediščine, v zemljiško knjigo in register hipotek praviloma predložiti dokumente, ki potrjujejo njegov status dediča, tj. sodno potrdilo o dedovanju (postanowienie sądu o stwierdzeniu nabycia spadku) ali notarsko potrditev dedovanja (zarejestrowany akt poświadczenia dziedziczenia).

9.1 Je imenovanje upravitelja obvezno ali obvezno na zahtevo? Kaj je treba storiti, če je obvezno ali obvezno na zahtevo?

Prvič, v skladu s poljsko zakonodajo je mogoče upravitelja zapuščine (zarządca spadku) imenovati po uradni dolžnosti ali na zahtevo, kadar iz kakršnega koli razloga obstaja tveganje, da zapuščina ne bo razdeljena, kakor je bilo predvideno. Zainteresirana stranka mora v ta namen predložiti vlogo sodišču, pristojnemu za oporočiteljevo premoženje, ki dokazuje, da je dedič ali volilojemnik oziroma da je upravičena do nujnega deleža. Vlogo lahko predložijo tudi izvršitelj oporoke, solastnik premoženja, oseba, ki je solidarno upravičena do oporočiteljevih pravic, upnik s pisnim dokazilom o dolgu oporočitelja ali davčni urad.

Drugič, kadar se dediščina ne zahteva, sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo imenuje upravitelja zapuščine.

9.2 Kdo lahko izvrši pokojnikovo razpolaganje za primer smrti in/ali upravlja s premoženjem?

Oporočitelj lahko v oporoki imenuje izvršitelja (wykonawca), ki bo upravljal zapuščino po oporočiteljevi smrti. Imenovanje izvršitelja začne veljati ob uvedbi dedovanja (tj. ob smrti oporočitelja). Imenovani izvršitelj lahko sodišču ali notarju predloži izjavo, s katero zavrne sprejem funkcije izvršitelja. Takšna izjava ima za posledico izgubo statusa izvršitelja oporoke. Če ni bil imenovan noben izvršitelj ali če je imenovani izvršitelj zavrnil sprejem funkcije, zapuščino upravljajo dediči.

9.3 Katera pooblastila ima upravitelj?

Izvršitelj oporoke mora upravljati zapuščino, poravnati dolgove v okviru dedovanja, zlasti izvršiti volila in navodila ter nato razdeliti zapuščino med dediče v skladu z oporoko in upoštevno zakonodajo, in sicer, v vsakem primeru, takoj po razdelitvi zapuščine.

Izvršitelj lahko toži ali je tožen v zadevah, ki izhajajo iz upravljanja zapuščine, njegovega organiziranega dela ali določenega premoženja. Toži lahko tudi v zadevah, povezanih s pravicami, ki so del dediščine, in je tožen v zadevah, povezanih z dolgovi v okviru dedovanja.

Izvršitelj lahko tudi izda predmet posebnega volila osebi, ki ji je bilo takšno volilo namenjeno.

10 Kateri dokumenti, ki dokazujejo status in pravice upravičencev, se običajno izdajajo po nacionalnem pravu med postopkom dedovanja ali ob koncu postopka? Ali imajo dokazno moč?

Oseba, ki je zakoniti dedič, mora predložiti izvode ustreznih listin o osebnem stanju, da dokaže svoje razmerje do zapustnika (npr. rojstni list, potrdilo o sklenitvi zakonske zveze). Dedič ali volilojemnik mora predložiti oporoko, da dokaže pravico do dediščine.

 

Ta spletna stran je del portala Your Europe (Tvoja Evropa).

Veseli bomo vaših povratnih informacij o uporabnosti predloženih informacij.