Zakon o mediaciji iz leta 2017 je začel veljati 1. januarja 2018. Zakon vsebuje določbe o celovitem pravnem okviru za spodbujanje reševanja sporov z mediacijo kot alternativo sodnim postopkom. Temeljni cilj zakona je spodbujati mediacijo kot izvedljivo, uspešno in učinkovito alternativo sodnim postopkom, s čimer se zmanjšajo pravni stroški, pospeši reševanje sporov ter zmanjšata stres in zagrenjenost, ki pogosto spremljata sodne postopke.
Zakon:
- vsebuje splošna načela za izvajanje mediacije s strani usposobljenih mediatorjev – členi 6 do 8;
- določa uvedbo kodeksov ravnanja za izvajanje mediacije s strani usposobljenih mediatorjev – člen 9;
- določa, da je komuniciranje med strankami med postopkom mediacije zaupno – člen 10;
- določa možnost prihodnje ustanovitve sveta za mediacijo, ki bi nadziral razvoj sektorja – člen 12;
- uvaja obveznost za pravne svetovalce in odvetnike, da strankam v sporih svetujejo uporabo mediacije kot sredstva za reševanje sporov – člena 14 in 15;
- določa, da lahko sodišče na lastno pobudo ali na pobudo strank pozove stranke, naj razmislijo o mediaciji kot sredstvu za rešitev spora – člen 16;
- določa učinek mediacije na zastaralne in prekluzivne roke – člen 18;
- določa, da lahko sodišče pri dodelitvi stroškov v zvezi s postopki iz člena 16 zakona, če meni, da je to pravično, upošteva dejstvo, da je stranka v postopku neutemeljeno zavrnila možnost uporabe mediacije ali ni razmislila o uporabi mediacije, ali da je stranka, če jo je sodišče v skladu s členom 16 pozvalo, naj se udeleži mediacije, neutemeljeno zavrnila udeležbo v mediaciji ali se mediacije ni udeležila – člena 20 in 21.
Področje uporabe zakona zajema vse civilne postopke, ki se lahko začnejo pred sodiščem, razen nekaterih izjem iz člena 3 zakona.