1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?
Preden se obrnete na sodišče, bi bilo morda bolje uporabiti alternativno reševanje sporov.
2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?
Roki so različni za posamezne zadeve. Z njimi bi morali biti seznanjeni v okviru pravnega svetovanja.
3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?
Glej: Katero sodišče je pristojno?.
4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?
Glej: Katero sodišče je pristojno? – Avstrija
5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?
Glej: Katero sodišče je pristojno? – Avstrija
6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?
V civilnih in gospodarskih zadevah, o katerih morajo odločiti sodišča, mora tožbe, vložene pri okrožnih sodiščih (Bezirksgerichte), ki praviloma obravnavajo spore, katerih vrednost ne presega 15 000 EUR, podpisati odvetnik, če vrednost spora presega 5 000 EUR. Obveznost uporabe odvetnika ne velja za tožbe, ki morajo biti ne glede na vrednost spora (tj. tudi če presega 15 000 EUR) vložene pri okrožnem sodišču. To so predvsem spori med zakoncema ali registriranima partnerjema ali med družinskimi člani, spori o mejah zemljišč, spori zaradi motenja posesti, spori o nepremičninah, spori o pogodbenih razmerjih med ladjarji, prevozniki in gostinci/hotelirji ter njihovimi naročniki, potniki ali gosti, pa tudi spori glede napak in pomanjkljivosti pri živini itd.
Obveznost uporabe odvetnika prav tako ne velja za zahtevke v nepravdnih postopkih (gre za civilni sodni postopek, ki je prožnejši in manj formalen kot pravdni postopek v skladu z zakonikom o civilnem postopku). To so predvsem nepravdni postopki med zakoncema ali registriranima partnerjema oziroma glede razmerij med starši in otroki, glede pravic poslovno nesposobnih oseb, zapuščinskih zadev, glede zemljiške knjige in poslovnega registra, nepravdni postopki glede stanovanjske pravice itd.
Če pravno zastopanje pred okrožnim sodiščem ni obvezno, lahko kdor koli pri sodišču vloži pisno tožbo ali vlogo za začetek postopka.
V civilnih in gospodarskih zadevah, ki jih je treba predložiti sodiščem, mora tožbe, vložene pri deželnem sodišču (Landesgericht), vedno podpisati odvetnik. Deželna sodišča so pristojna za vse tožbe, za katere niso pristojna okrožna sodišča, ne glede na vrednost spora. To so zlasti spori, ki se nanašajo na pravo industrijske lastnine in nelojalno konkurenco, ter opustitvene tožbe, ki jih vložijo združenja za varstvo potrošnikov.
Odvetnik ni potreben pri zahtevkih s področja delovnega ali socialnega prava, ki jih obravnava deželno sodišče (postopek na podlagi zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ASGG). To velja zlasti za zahtevke delojemalcev zoper delodajalce, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi.
7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?
Pisne tožbe je treba poslati na poštni naslov sodišča. Če želi stranka tožbo vložiti osebno, jo lahko odda na vložišču sodišča oziroma jo vrže v morebitni temu namenjeni nabiralnik.
Če odvetnik ni potreben in stranke ne zastopa odvetnik, se lahko zahtevek vloži tudi ustno, in sicer v poslovnem času (Amtstag) okrožnega sodišča, ki je pristojno za zadevni postopek, ali na okrožnem sodišču, pristojnem v kraju prebivališča stranke.
Za možnosti elektronske vložitve glej vprašanje 8.
8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?
Uradni jezik vseh sodišč je nemščina. Nekatera sodišča sprejemajo tudi slovenščino, hrvaščino ali madžarščino kot uradne jezike.
Tožbe ali vloge za začetek postopka je treba vložiti v pisni obliki in jih lastnoročno podpisati. Če ni potrebno zastopanje odvetnika in stranke ne zastopa odvetnik, se lahko tožbe vložijo tudi ustno na zapisnik pri pristojnem okrožnem sodišču, kot je pojasnjeno pod vprašanjem 7 zgoraj. Tožbe se lahko vložijo elektronsko prek zaprtega sistema avstrijske platforme za e-pravosodje (ERV). Za uporabo te platforme se je treba registrirati, kar je stroškovno učinkovito le za osebe, ki vlagajo veliko tožb pri avstrijskih sodiščih. Vložitev prek elektronske pošte ni dopustna in je po izteku roka ni mogoče popraviti. Prav tako vložitev prek telefaksa ne izpolnjuje formalnih zahtev iz zakonika o civilnem postopku. Vendar je mogoče prek telefaksa vloženo tožbo ali vlogo pozneje popraviti z naknadno predložitvijo izvirnika, tako da se vložitev šteje za pravočasno.
Poleg tega se lahko vloge in priloge pošljejo sodišču ali tožilstvu v elektronski obliki z uporabo avstrijske sheme elektronske identifikacije (ID Austria) in spletnih obrazcev, ki so na voljo na spletišču https://justizonline.gv.at.
9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?
Edini obrazci, ki so na voljo, so za vloge za pogojni plačilni nalog (Mahnklage). Vse tožbe za plačilo v višini do 75 000 EUR je treba vložiti v obliki predloga za izdajo plačilnega naloga (Mahnklage) v okviru ustreznega postopka (Mahnverfahren). Ustrezne obrazce je mogoče dobiti pri sodišču ali na spletišču zveznega ministrstva za pravosodje (https://justizonline.gv.at).
Obrazci, katerih uporaba ni obvezna, so na voljo tudi za pridobitev sodne odločbe o prenehanju najemne pogodbe za stanovanje ali pogodbe o zakupu enega ali več poslovnih prostorov.
Načeloma se lahko vsaki tožbi priložijo ustrezni podporni dokumenti (vložiti jih je treba v enakem številu izvodov kot samo tožbo, glej vprašanje 12). Tožbi se lahko priložijo kakršni koli pisni dogovori o sodni pristojnosti ali domačem sodišču (dogovori o sodni pristojnosti). Enako velja za pisne dogovore o kraju izpolnitve pogodbe, če tožnik želi, da zadevo obravnava sodišče, ki je pristojno za ta kraj, in druga posebna dejstva, upoštevna za sodno pristojnost, ali posebne postopke (na primer postopek za izvršitev plačila menice).
10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?
Sodne takse se plačajo ob vložitvi civilne tožbe pri sodišču. Namenjene so kritju splošnih stroškov postopka na prvi stopnji. Njihova višina je običajno odvisna od vrednosti spora. Plačati jih je treba ob vložitvi tožbe, in sicer najbolje tako, da se odobri odbitek zadevnega zneska (npr. z navedbo „plačilo pristojbine“ kot namen plačila in navedbo kode IBAN, pri mednarodnih plačilih pa tudi kode BIC) na prvi strani zahtevka.
Način plačila odvetniških nagrad je odvisen od posameznega dogovora; enako velja za višino teh nagrad (razen če je bilo plačilo določeno v skladu z zakonom o odvetniških tarifah (Rechtsanwaltstarifgesetz) ali splošnimi merili za nagrade (Allgemeine Honorar-Kriterien)). Povračilo stroškov je mogoče od nasprotne stranke zahtevati šele, ko je izdana pravnomočna sodba, in je odvisno od tega, kako uspešna je bila tožba.
11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?
Pravna pomoč se dodeli osebam, ki ne zmorejo plačati stroškov postopka. Prošnja za pravno pomoč se lahko vloži ustno ali pisno pri sodišču, pred katerim poteka ali bo potekal postopek. Če je sedež tega sodišča zunaj okrožja okrožnega sodišča, v katerem ima oseba stalno ali začasno prebivališče, se lahko prošnja vloži ustno na zapisnik pri okrožnem sodišču v kraju njenega stalnega oz. začasnega prebivališča.
Če so finančne in vsebinske zahteve izpolnjene, je mogoče že vnaprej zaprositi za pravno pomoč za vložitev tožbe in/ali v zvezi s celotnim nadaljnjim postopkom.
Dodatne informacije o pravni pomoči so na voljo pod razdelkom „Service“ na spletišču zveznega ministrstva za pravosodje (http://www.justiz.gv.at). S spletišča se lahko prenesejo tudi ustrezni obrazci za prošnje, ki vsebujejo dodatne informacije in nasvete.
12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?
Tožba se šteje za vloženo, ko jo prejme (vsaj teoretično) pristojno sodišče. Tožba se šteje za pravilno vloženo, če je sodišče ni takoj zavrnilo ali ni odredilo postopka za odpravo napak (z drugimi besedami, če se izkaže, da jo je mogoče obravnavati v skladu s postopkovnimi pravili). Pisne tožbe je treba vložiti v toliko izvodih, kolikor je strank v postopku (en izvod za vsako nasprotno stranko in en izvod za sodišče). Če tožba vsebuje formalne in/ali vsebinske napake, bo sodišče verjetno izdalo navodila za njihovo odpravo. V teh navodilih bodo navedene posledice neodprave napak v predpisanem roku. Potrdilo o prejemu tožbe se izda samo na zahtevo, razen če je bila tožba vložena prek avstrijske platforme za e-pravosodje, pri čemer je potrdilo samodejno.
13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?
V postopku za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) obrazec tožbe že vsebuje vlogo za izvršljivi izvod plačilnega naloga. Tožnik torej samodejno prejme bodisi izvršljivi izvod plačilnega naloga (izvršilni naslov – Exekutionstitel) bodisi kopijo ali obvestilo o kakršnem koli ugovoru, ki ga je v predpisanem roku vložila nasprotna stranka, običajno skupaj s pozivom na ustno obravnavo (s katerim se začne redni postopek). Za poziv v postopku pred okrožnim sodiščem za zdaj še ni določenega minimalnega roka, v postopku pred deželnim sodiščem pa je rok najmanj tri tedne.
V postopku za pridobitev sodne odločbe o prenehanju najemne pogodbe za stanovanje ali poslovne prostore je treba posebej zaprositi za izvršljivi izvod odločbe o prenehanju. Če oseba, katere najemna pogodba je bila odpovedana, vloži ugovor v roku štirih tednov, najemodajalec po uradni dolžnosti prejme obvestilo (ter mu je običajno poslan poziv na obravnavo).
Razen v posebnih postopkih, kot so postopki za pridobitev naloga za plačilo, plačilo menice ali prenehanje najemne pogodbe, pristojno okrožno sodišče tožbo po prejetju (in končanem postopku za odpravo napak) običajno po uradni dolžnosti vroči tožencu, skupaj s pozivom na obravnavo, in obenem tožniku pošlje poziv na obravnavo. V zadevah pred deželnim sodiščem je toženec ob vročitvi tožbe po uradni dolžnosti pozvan, naj vloži pisni odgovor na tožbo, in opozorjen, da mora ta pisni odgovor podpisati odvetnik. Če se toženec ne odzove v predpisanem roku, se lahko na zahtevo tožnika izda zamudna sodba ali pa se postopek ustavi. Če je odgovor na tožbo vložen pravočasno, tožnik prejme kopijo tega odgovora, pogosto skupaj s pozivom na obravnavo.
Na pripravljalnem naroku (prvi narok za ustno obravnavo) se s strankami, ki morajo navadno biti osebno navzoče na naroku, razen če je njihov zastopnik dovolj seznanjen z dejstvi, obravnavata nadaljnji potek in časovni razpored postopka, ki ju potem določi sodišče in vključi v zapisnik. Potek in časovni razpored postopka sta navedena tudi v zapisniku postopka kot urnik zadeve. Izvod zapisnika o postopku se mora poslati strankam (ali njihovim zastopnikom). Stranke je treba obvestiti o spremembah urnika zadeve in, če je to ustrezno, se je treba ob priliki tudi z njimi pogovoriti o teh spremembah.