1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?
V nekaterih primerih je lahko smiselno uporabiti alternativno reševanje sporov, kot so spravni postopki v potrošniških sporih, mediacija ali arbitraža. Vendar arbitraža ni dopustna v vseh sporih. Na področju družinskega prava na primer tožbeni zahtevki, ki ne vključujejo lastninskih pravic (nicht-vermögensrechtliche Ansprüche), ne morejo biti predmet arbitraže. Za več informacij o mediaciji glej informativni list „Mediacija“.
2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?
Splošni procesni rok za vložitev tožbe ni določen. Vendar se rok lahko določi v zakonsko opredeljenih primerih, npr. za nekatere začasne ukrepe. Ne glede na navedeno pa so roki določeni za uveljavljanje tožbenih zahtevkov. Če je tožbeni zahtevek zastaral in se toženec na to sklicuje, se tožbeni zahtevek zavrne. Ti roki so odvisni od materialnega prava zadeve in ne od procesnega prava. Roki so različni za posamezne zadeve. Za pojasnitev rokov, ki se uporabljajo v posameznem primeru, je lahko koristno, da se posvetujete s pravnim svetovalcem, na primer odvetnikom.
3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?
Glej „Katero sodišče je pristojno?“.
4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?
Glej „Katero sodišče je pristojno? - Nemčija“.
5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?
Glej „Katero sodišče je pristojno? - Nemčija“.
6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?
Ali lahko tožbo vložite sami ali vas mora zastopati odvetnik, je odvisno od tega, katero sodišče je pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku. V nekaterih primerih je lahko zastopanje po odvetniku obvezno zaradi predmeta spora.
Pri deželnih sodiščih (Landgerichten) in višjih deželnih sodiščih (Oberlandesgerichten) v Nemčiji mora stranke v sporih zastopati odvetnik (člen 78(1) zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO)). Zastopanje po odvetniku je obvezno tudi pri zveznem sodišču (Bundesgerichtshof). Vendar lahko pred tem sodiščem nastopajo le posebej pooblaščeni odvetniki. Odvetnik se zahteva tudi v večini družinskih zadev (npr. razveza zakonske zveze, spori glede preživnine, premoženjski spori), za katere je pristojno okrajno sodišče (Amtsgericht).
Načeloma lahko v vseh drugih zadevah pred okrajnim sodiščem tožbo vložite sami in postopek vodite brez zastopanja po odvetniku.
V primeru postopkov za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) (člen 688 in naslednji zakonika o civilnem postopku), ki so namenjeni poenostavitvi izvršbe denarnih zahtevkov, je za civilnopravne spore pristojno okrajno sodišče. V zveznih deželah, v katerih je tak postopek mogoče začeti, so pogosto ustanovljena osrednja sodišča za postopke za izdajo plačilnega naloga (Zentrale Mahngerichte). Predlog za izdajo plačilnega naloga lahko pri teh sodiščih vložite sami brez odvetnika.
Postopek za izdajo plačilnega naloga se lahko začne tudi pred delovnim sodiščem (Arbeitsgericht). V nasprotju s civilnopravnim postopkom je treba v tem primeru zahtevek vložiti neposredno pri krajevno pristojnem delovnem sodišču. Načeloma lahko v postopku na prvi stopnji pred delovnim sodiščem tožbo vložite sami in postopek vodite brez zastopanja po odvetniku.
7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?
Načeloma je treba tožbeni zahtevek pri pristojnem sodišču vložiti pisno. Pošlje se lahko po pošti ali odda osebno v poštni nabiralnik sodišča. Tožbeni zahtevki se lahko vložijo tudi elektronsko. Za elektronsko komuniciranje so na voljo posebni komunikacijski kanali, ki so podrobneje opisani v informativnem listu „Uredba o digitalizaciji“.
Vendar se lahko tožbeni zahtevki, če je za postopek pristojno okrajno sodišče, vložijo tudi ustno na zapisnik v sodni pisarni sodišča (Geschäftsstelle des Amtsgerichts). Tožbene zahtevke je mogoče na ta način vložiti pri krajevno pristojnem okrajnem sodišču in tudi v sodni pisarni katerega koli drugega okrajnega sodišča v Nemčiji. Sodna pisarna nato zapisnik o tožbenem zahtevku nemudoma pošlje zadevnemu sodišču.
Enako velja za tožbo pri delovnem sodišču. Tožbeni zahtevek pri delovnem sodišču se lahko ustno vloži tudi v sodni pisarni katerega koli delovnega sodišča.
8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?
Jezik sodišč je praviloma nemščina. Zato mora biti tožbeni zahtevek vložen v nemščini. Izjema velja na območjih, kjer živijo Lužiški Srbi. Prebivalci na teh območjih lahko vložijo tožbeni zahtevek tudi v lužiški srbščini. Druga izjema velja za posebne sodne senate, ki se lahko pri okrožnem sodišču, višjem deželnem sodišču ali vrhovnem deželnem sodišču (Oberstes Landesgericht) ustanovijo za obravnavanje nekaterih sporov s področja trgovinskega prava (gospodarske zbornice, gospodarska sodišča). Tožbeni zahtevek je pred temi senati mogoče vložiti v angleščini.
Praviloma je treba tožbeni zahtevek vložiti pisno. V postopku pred okrajnim ali delovnim sodiščem se lahko tožbeni zahtevki vložijo tudi ustno na zapisnik v sodni pisarni sodišča (glej vprašanje št. 7). Tožbeni zahtevek je mogoče vložiti tudi elektronsko. Odvetniki in odvetnice morajo tožbene zahtevke vlagati v elektronski obliki.
Navadno elektronsko sporočilo ne izpolnjuje pravnih zahtev za elektronsko vložitev tožbenega zahtevka in zato ni dovoljeno. Namesto elektronske pošte so za elektronsko komuniciranje s sodišči na voljo različni varni načini prenosa, prek katerih je mogoče sodiščem dokumente pošiljati na pravno zavezujoč način.
Med te varne načine prenosa spadata elektronski poštni predal za državljane in organizacije (elektronisches Bürger- und Organisationenpostfach – eBO) ter storitev poštnih predalov in pošiljanja (Postfach- und Versanddienst) uporabniškega računa v skladu s členom 2(5) zakona o izboljšanju spletnega dostopa do upravnih storitev (Gesetz zur Verbesserung des Onlinezugangs zu Verwaltungsleistungen – OZG), zlasti t. i. moj pravosodni poštni predal (Mein Justizpostfach – MJP).
Mein Justizpostfach je brezplačna storitev za fizične osebe, ki je standardizirana po vsej Nemčiji. Vzpostavite jo prek svojega uporabniškega računa zvezne vlade (BundID), v katerem mora biti aktivirana funkcija spletne identifikacije, uporabljate pa jo lahko neposredno v spletnem brskalniku, ne da bi potrebovali dodatno programsko opremo.
Elektronski poštni predal za državljane in organizacije je komunikacijska možnost, ki je na voljo državljanom ter pravnim osebam in organizacijam. Za njegovo uporabo sta potrebni posebna programska oprema in varna identifikacija.
Dokumenti se lahko veljavno predložijo tudi po telefaksu. V tem primeru mora biti na telefaksu prepoznaven podpis zadevne stranke. Jasno mora biti, kdo je podpisal tožbeni zahtevek.
Odvetniki imajo za varen prenos dostop do posebnega elektronskega poštnega predala za odvetnike (besonderes elektronisches Anwaltspostfach).
9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?
Za postopek za izdajo plačilnega naloga so predpisani uradni obrazci – zlasti za zahtevek za izdajo plačilnega naloga (Mahnbescheid) ali sklepa o izvršbi (Vollstreckungsbescheid) (člen 703c(2) zakonika o civilnem postopku v povezavi s členom 1(1) uredbe o uvedbi obrazcev za postopek za izdajo plačilnega naloga (Verordnung zur Einführung von Vordrucken für das Mahnverfahren) ali člen 46f zakona o delovnih sodiščih (Arbeitsgerichtsgesetz) v povezavi s členom 1 uredbe o uvedbi obrazcev za postopek za izdajo plačilnega naloga pred delovnimi sodišči (Verordnung zur Einführung von Vordrucken für das arbeitsgerichtliche Mahnverfahren)). Uporaba teh obrazcev je obvezna. Če se ti obrazci ne uporabijo, se lahko zahtevek zavrže kot nedopusten.
Za vložitev tožbenega zahtevka standardizirani obrazci niso potrebni. Vendar mora tožbeni zahtevek izpolnjevati nekatere formalne zahteve in vsebovati nekatere podatke:
- pravilno morajo biti navedeni podatki o strankah in njihovih zakonitih zastopnikih ter naslovi za vročanje. Navedeno mora biti tudi sodišče, pri katerem se vlaga tožbeni zahtevek.
- V tožbenem zahtevku mora biti jasno in nedvoumno navedeno, na kaj se nanaša in kaj naj bi sodišče dodelilo tožniku (tožbeni zahtevek).
- Podrobno, povezano in jasno je treba opisati tudi tožbeni zahtevek, ki se vlaga, ter dejstva, na katerih temelji.
- Tožbeni zahtevek mora biti lastnoročno podpisan. Če tožnika zastopa odvetnik, mora tožbeni zahtevek podpisati odvetnik ali njegov zastopnik (glej vprašanje št. 8).
10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?
Za postopek pred sodišči, ki obravnavajo civilne in gospodarske zadeve, se zaračunajo sodni stroški. Ti sodni stroški so takse in stroški sodišča. Po vložitvi tožbenega zahtevka sodišče izda zahtevek za predplačilo sodnih stroškov (Gerichtskostenvorschuss), ki ustreza znesku zakonsko določenih sodnih taks. Praviloma se tožbeni zahtevek nasprotni stranki ne vroči, dokler tožnik ne plača predplačila sodnih stroškov.
Enako velja za postopek za izdajo plačilnega naloga.
Vnaprejšnje plačilo ni potrebno v postopku pred delovnim sodiščem.
Če stranko zastopa odvetnik, bo treba plačati tudi odvetniške nagrade. Načeloma nagrad odvetniku ni treba plačati do konca postopka ali do odločitve sodišča o stroških, vendar lahko odvetnik že pred vložitvijo tožbenega zahtevka zahteva predujem za svoje delo, ki ustreza znesku njegovih poznejših stroškov.
Stroške postopka, sodne stroške in odvetniške nagrade, vključno z že plačanimi stroški, mora praviloma na koncu postopka nositi stranka, ki ji sodišče naloži plačilo stroškov. To je pogosto stranka, ki v postopku ne uspe. V postopkih, v katerih se o stroških odloča na podlagi zakona o postopku v družinskih in nepravdnih zadevah (Gesetz über das Verfahren in Familiensachen und in den Angelegenheiten der freiwilligen Gerichtsbarkeit), sodišče praviloma po svoji presoji odloči, kdo bo kril posamezni del stroškov postopka.
Glej „Pravna pomoč – Nemčija“.
11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?
Vsakdo, ki zaradi svojih osebnih in premoženjskih razmer ne more sam kriti stroškov postopka, lahko pri pristojnem sodišču zaprosi za pravno pomoč (Prozesskostenhilfe/Verfahrenskostenhilfe) (člen 114 zakonika o civilnem postopku). Sodišče preveri, ali obstaja možnost uspeha tožbe/zahtevka, da tožba/zahtevek ni zlonameren in ali obstajajo finančne težave. Če sodišče odobri pravno pomoč, tožniku ni treba vnaprej plačati nobenih stroškov za vročitev tožbenega zahtevka.
Zahtevku je treba priložiti izjavo o osebnih in premoženjskih okoliščinah stranke. V ta namen je treba uporabiti uradni obrazec (Erklärung über die persönlichen und wirtschaftlichen Verhältnisse bei Prozess- oder Verfahrenskostenhilfe – Izjava o osebnih in premoženjskih okoliščinah za pravno pomoč), ki mu je treba priložiti ustrezna dokazila (npr. dokazila o dohodkih, bančne izpiske itd.).
Če je pravna pomoč odobrena, se sodni stroški in po potrebi tudi stroški odvetnika stranke krijejo iz javnih sredstev. Glede na vaše finančne zmožnosti lahko sodišče pravno pomoč odobri tudi pod pogojem, da mesečno plačujete obroke za kritje dela stroškov. Če pa spor izgubite, morate praviloma sami kriti stroške nasprotne stranke (člen 123 zakonika o civilnem postopku).
12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?
Če je tožbeni zahtevek popoln in vložen pri sodišču v ustrezni obliki ter če je plačano pogosto zahtevano predplačilo sodnih stroškov, sodišče uredi vročitev tožbe tožencu. Tožba se šteje za vloženo, ko je vročena tožencu.
Če je tožbeni zahtevek nepopoln ali vsebuje napake, sodišče stranki, ki ga vloži, praviloma omogoči, da ga popravi. Če zahtevani popravki niso opravljeni, se lahko tožbeni zahtevek zavrže kot nedopusten.
13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?
Po vročitvi tožbe sodišče stranki obvesti o nadaljnjem poteku postopka in določi postopkovne ureditve. Določi lahko zgodnji datum za prvo ustno obravnavo ali pa najprej odredi pisni postopek.
V pisnem postopku se določi rok, v katerem mora toženec sodišče obvestiti, ali namerava nasprotovati tožbenemu zahtevku. Nato se lahko določijo dodatni roki za predložitev izjav ali dopolnilnih listin.
Za pripravo na ustno obravnavo lahko sodišče od strank zahteva, da podrobneje pojasnita nekatera vprašanja ali predložita listine. Sodišče lahko odredi, da se stranki obravnave udeležita osebno. Stranki bosta obveščeni o vseh odredbah, ki jih izda sodišče, in o vseh rokih, ki jih določi.