Predložitev zadeve sodišču

1 Ali se moram obrniti na sodišče ali obstaja druga možnost?

Alternativa predložitvi zadeve sodišču je postopek mediacije (člen 183 zakonika o civilnem postopku – ZCP). Mediacija je zunajsodni (sporazumni) način reševanja sporov s sodelovanjem neodvisne in usposobljene osebe ali institucije (mediatorja). Postopek mediacije je prostovoljen (stranka v sporu lahko kadar koli prekliče soglasje za mediacijo in odstopi od mediacije) in zaupen (udeleženci ne smejo razkriti informacij, s katerimi se seznanijo med mediacijo), mediatorji pa so nepristranski in neodvisni (ne postavijo se na nobeno stran in načeloma ne predlagajo rešitve spora).

2 Ali obstaja rok za vložitev tožbe pri sodišču?

Na splošno se lahko tožba pri sodišču vloži kadar koli, razen če ni s posebnimi predpisi določen rok za vložitev tožbe. Vendar stranka, ki tožbo vloži po izteku zastaralnega roka za vložitev zahtevka, tvega, da bo izgubila pravdo, če nasprotna stranka trdi, da je tožba zastarala.

V poljskem pravu se uporabljajo prekluzivni roki (terminy zawite). Posebna narava prekluzivnega roka pomeni, da če upravičenec določenega dejanja ne opravi v prekluzivnem roku, njegova pravica do izvedbe zadevnega dejanja ugasne. Zakonik o civilnem postopku (Kodeks postępowania cywilnego) ne vsebuje splošne določbe o prekluzivnih rokih, vendar pa so ti roki navedeni v predpisih, ki se nanašajo na posebne primere.

Ugasnitev pravice zaradi izteka prekluzivnega roka je zavezujoča za stranke v pravnem razmerju, sodišče ali drug organ, ki obravnava zadevo. Organ to upošteva po uradni dolžnosti in ne na zahtevo stranke ali na podlagi vloženega ugovora. Prekluzivni rok se lahko obnovi le izjemoma, če za njegovo neupoštevanje ni kriva stranka (člen 168 zakonika o kazenskem postopku).

3 Ali se moram obrniti na sodišče v tej državi članici?

Da bi ugotovili, ali je sodišče na ozemlju določene države članice pristojno za obravnavo posamezne zadeve, je treba določiti pristojnost zadevnega sodišča.

Splošna pristojnost rednih sodišč na Poljskem za obravnavanje civilnih zadev na ozemlju Poljske se imenuje nacionalna pristojnost in je urejena z ZCP (člen 1103 in naslednji).

Zadeve, ki jih je treba obravnavati, spadajo v nacionalno pristojnost, če ima toženec stalno ali običajno prebivališče ali registrirani sedež na Poljskem.

Poleg tega imajo poljska sodišča nacionalno pristojnost v naslednjih zadevah:

• v zvezi z zakonsko zvezo (nacionalna pristojnost je izključna, če sta oba zakonca poljska državljana ter imata stalno in običajno prebivališče na Poljskem);
• v zvezi z razmerjem med starši in otroki (nacionalna pristojnost je izključna, če so vse stranke poljski državljani ter imajo stalno in običajno prebivališče na Poljskem);
• v zvezi s preživnino in ugotavljanjem očetovstva in materinstva za otroka (spadajo v nacionalno pristojnost, če je tožnik upravičena stranka, ki ima stalno ali običajno prebivališče na Poljskem);
• v zvezi z delovnim pravom (zadeve, v katerih je tožnik delavec, spadajo v nacionalno pristojnost, če se delo običajno opravlja, se je opravljalo ali ga je bilo treba opraviti na Poljskem);
• v zvezi z zavarovanjem (zadeve v zvezi z zavarovalnim razmerjem, vložene zoper zavarovalca, spadajo v nacionalno pristojnost, če ima tožnik stalno prebivališče na Poljskem ali če obstaja drug element, iz katerega izhaja krajevna pristojnost sodišč na Poljskem);
• v zvezi s potrošniki (zadeve, v katerih je potrošnik tožnik, spadajo v nacionalno pristojnost, če ima potrošnik stalno ali običajno prebivališče na Poljskem in je potrebne ukrepe za sklenitev pogodbe izvedel na Poljskem; v takih primerih se druga stranka pogodbe s potrošnikom obravnava kot subjekt s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem na Poljskem, če ima na Poljskem podjetje ali podružnico, pogodba s potrošnikom pa je bila sklenjena kot del dejavnosti navedenega podjetja ali podružnice).

Poljska sodišča imajo tudi izključno nacionalno pristojnost za:

• zadeve v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah in posestjo nepremičnine na Poljskem; zadeve v zvezi z najemom ali zakupom (najem ali dzierżawa) in drugimi razmerji, ki vključujejo uporabo takih nepremičnin (razen za zadeve v zvezi z najemnino in drugimi terjatvami, povezanimi z uporabo ali koriščenjem nepremičnine); druge zadeve, pri katerih se odločba sodišča nanaša na stvarne pravice, posest ali uporabo nepremičnine na Poljskem;
• zadeve za prenehanje pravne osebe ali organizacijske enote, ki ni pravna oseba, in razveljavitev ali razglasitev ničnosti sklepov njenih upravnih organov, če ima pravna oseba ali organizacijska enota, ki ni pravna oseba, registrirani sedež na Poljskem.

Če v nacionalno pristojnost spada tožba v postopku v glavni stvari, v to pristojnost spada tudi nasprotna tožba.

Stranke v določenem pravnem razmerju se lahko pisno dogovorijo, da bodo za spore v zvezi s premoženjskimi pravicami, ki izhajajo ali bi lahko izhajali iz navedenega razmerja, pristojna poljska sodišča.

Sodišče v vsaki fazi zadeve po uradni dolžnosti prouči morebitni neobstoj nacionalne pristojnosti.

Če ugotovi neobstoj nacionalne pristojnosti, zahtevek ali vlogo zavrže.

Neobstoj nacionalne pristojnosti je razlog za neveljavnost postopka.

4 Če je tako, na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na moje prebivališče in prebivališče nasprotne stranke ali glede na druge vidike moje zadeve?

Da bi ugotovili, katero okrajno (sąd rejonowy) ali okrožno sodišče (sąd okręgowy) je pristojno za obravnavo zadeve, je treba upoštevati krajevno pristojnost sodišča. V poljskem pravu se razlikuje med splošno, alternativno in izključno krajevno pristojnostjo.

(a) Splošna krajevna pristojnost (člen 27 in naslednji ZCP)

Praviloma je treba tožbo vložiti pri sodišču prve stopnje, ki je krajevno pristojno za stalno prebivališče toženca (v skladu s civilnim zakonikom je stalno prebivališče fizične osebe mesto/kraj, v katerem oseba prebiva z namenom, da tam ostane za stalno). Če toženec nima stalnega prebivališča na Poljskem, se krajevna pristojnost določi glede na njegov kraj bivanja, če ta kraj ni znan ali ni na Poljskem, pa glede na zadnje stalno prebivališče toženca na Poljskem. Tožbo zoper državno zakladnico je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno na območju registriranega sedeža organizacijske enote, ki jo zahtevek zadeva. Tožbo zoper pravno osebo ali drug subjekt, ki ni fizična oseba, je treba vložiti pri sodišču, ki je pristojno na območju registriranega sedeža zadevnega subjekta.

(b) Alternativna krajevna pristojnost (člen 31 in naslednji ZCP)

Na podlagi predpisov o alternativni krajevni pristojnosti lahko tožniki – po svoji presoji – tožbo vložijo bodisi pri sodišču splošne pristojnosti bodisi pri drugem sodišču, ki je v zakonodaji opredeljeno kot pristojno sodišče. V poljskem civilnem postopku je alternativna krajevna pristojnost predvidena v zadevah, ki se nanašajo na: preživninski zahtevek in zahtevek za ugotavljanje očetovstva in materinstva za otroka, premoženjski zahtevek zoper podjetnika,

spore na podlagi pogodb, odškodninski zahtevek, plačilo zneska, ki ga je treba plačati za vodenje zadeve (nagrada za odvetnika), zahtevek na podlagi najema ali zakupa (najem ali dzierżawa) nepremičnine, menico ali ček.

Tožba za preživninski zahtevek in ugotavljanje očetovstva in materinstva za otroka ter s tem povezane zahtevke se lahko vloži glede na stalno prebivališče upravičenca. Tožba za premoženjski zahtevek zoper podjetnika se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža ali podružnice zadevnega subjekta, če je zahtevek povezan z dejavnostmi sedeža ali podružnice. Tožba za sklenitev pogodbe, določitev njene vsebine, spremembo pogodbe in ugotovitev njenega obstoja, njeno izpolnitev, odpoved ali razveljavitev ter odškodnino zaradi neizpolnitve ali nepravilnega izvajanja pogodbe se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja izpolnitve pogodbe. V primeru dvomov je treba kraj izpolnitve pogodbe potrditi z dokumentom. Tožba za odškodninski zahtevek se lahko vloži pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega se je zgodil škodni dogodek. Tožba za plačilo zneska, ki ga je treba plačati za vodenje zadeve, se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja, kjer je pooblaščenec vodil zadevo. Tožba za zahtevek na podlagi najema ali zakupa nepremičnine (najem ali dzierżawa) se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja, v katerem je nepremičnina. Tožba zoper stranko, obvezano na podlagi zadolžnice ali čeka, se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja plačila. Več strank, obvezanih na podlagi zadolžnice ali čeka, je mogoče tožiti skupaj pred sodiščem, ki je pristojno na območju kraja plačila, ali sodiščem splošne pristojnosti za akceptanta ali izdajatelja zadolžnice ali čeka.

(c) Izključna krajevna pristojnost (člen 38 in naslednji ZCP)

Določbe o izključni krajevni pristojnosti so obvezne. V nekaterih kategorijah zadev izključujejo možnost vložitve tožbe pri sodišču splošne pristojnosti in tudi pri sodišču alternativne pristojnosti ter možnost predložitve zadeve v reševanje drugemu sodišču na podlagi dogovora o pristojnosti sodišča. V primeru izključne pristojnosti je med sodišči iste stopnje za obravnavo določene zadeve pristojno samo eno sodišče. To je lahko posebno okrajno ali okrožno sodišče, odvisno od vrste zadeve.

Tožba glede lastništva ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah ter posesti nepremičnine se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja nepremičnine. Če je predmet spora služnostna pravica na nepremičnini, se pristojnost določi glede na kraj obremenjene nepremičnine. Zgoraj navedena pristojnost zajema osebne zahtevke v zvezi s stvarnimi pravicami in pravicami, ki se uveljavljajo skupaj s temi zahtevki zoper istega toženca. Tožba v zvezi z dediščino, nujnim deležem, volili, navodili ali drugimi oporočnimi razpolaganji se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju zadnjega običajnega prebivališča oporočitelja, in če običajnega prebivališča oporočitelja na Poljskem ni mogoče določiti, pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja dediščine ali njenega dela. Tožba v zvezi s članstvom v zadrugi, partnerstvu, podjetju ali združenju se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju registriranega sedeža. Tožba v zvezi z zakonsko zvezo se lahko vloži le pri sodišču, na območju krajevne pristojnosti katerega sta zakonca imela zadnje stalno prebivališče, če vsaj eden od njiju še vedno stalno ali običajno prebiva na tem območju pristojnosti. Če take podlage ni, je izključno pristojno sodišče na območju stalnega prebivališča toženca, če tudi take podlage ni, pa sodišče na območju stalnega prebivališča tožnika. Tožba v zvezi z razmerjem med starši in otroki ter med posvojiteljem in posvojencem se lahko vloži le pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča tožnika, če ni razlogov za vložitev tožbe na podlagi določb o splošni pristojnosti.

Če je upravičena pristojnost več sodišč ali če je tožba vložena proti več strankam, za katere so v skladu z zakonodajo o splošni pristojnosti pristojna različna sodišča, pa lahko tožnik izbira med navedenimi sodišči. Enako velja, če je nepremičnina, katere lokacija je podlaga za določitev pristojnosti sodišča, na območjih pristojnosti več sodišč. Če pristojno sodišče zaradi neke ovire ne more obravnavati zadeve ali izvesti drugih ukrepov, njegovo nadrejeno sodišče na nejavni seji določi drugo sodišče. Če v skladu z določbami ZCP krajevne pristojnosti ni mogoče določiti na podlagi okoliščin zadeve, vrhovno sodišče (Sąd Najwyższy) na nejavni seji določi sodišče, pri katerem je treba vložiti tožbo. Stranki se lahko pisno dogovorita, da bosta že obstoječi spor ali spore, ki bi lahko v prihodnosti nastali iz opredeljenega pravnega razmerja, predložili sodišču prve stopnje, ki v skladu z zakonom ni krajevno pristojno. Navedeno sodišče bo potem imelo izključno pristojnost, razen če se bosta stranki dogovorili drugače ali če bo tožnik vložil zahtevek v elektronskem postopku za plačilni nalog (elektroniczne postępowanie upominawcze). Stranki lahko s pisnim dogovorom tudi omejita pravico tožnika do izbire med več sodišči, pristojnimi za take spore. Ne moreta pa spremeniti izključne pristojnosti.

5 Na katero sodišče v tej državi članici se moram obrniti glede na predmet tožbe in vrednost spornega predmeta?

Stvarna pristojnost rednih sodišč (sądy powszechne) Republike Poljske je urejena z določbami zakonika o civilnem postopku (člen 16 in naslednji).
V civilnem postopku so sodišča prve stopnje okrajna sodišča in okrožna sodišča, sodišča druge stopnje pa so okrožna sodišča in pritožbena sodišča (sądy apelacyjne).

Civilne zadeve na prvi stopnji praviloma obravnavajo okrajna sodišča, razen če ni pristojnost dodeljena okrožnim sodiščem.

Okrožna sodišča so na prvi stopnji pristojna za zadeve iz člena 17 ZCP, in sicer:

• nepremoženjske pravice (in premoženjske zahtevke, ki se uveljavljajo skupaj s temi pravicami), razen za zadeve za ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva in materinstva za otroka, zadeve za razveljavitev priznanja očetovstva in razveljavitev odločbe o posvojitvi;
• zahtevke na podlagi zakona o tisku;
• premoženjske pravice, kadar vrednost predmeta spora presega 100 000 PLN (razen za preživninske zadeve, zadeve zaradi kršitve posesti, zadeve za delitev skupnega premoženja zakoncev, za uskladitev vsebine zemljiške knjige z dejanskim pravnim stanjem in zadeve, obravnavane v elektronskem postopku za plačilni nalog);
• izdajo sodne odločbe namesto sklepa o delitvi zadruge;
• razglasitev ničnosti, razveljavitev ali ugotovitev neobstoja sklepov upravnih organov pravnih oseb ali organizacijskih enot, ki niso pravne osebe, vendar jim je bila z zakonom podeljena pravna osebnost;
• odškodnino za škodo, povzročeno z izdajo nezakonite pravnomočne sodne odločbe.

V skladu z veljavno zakonodajo se zadeve v zvezi z intelektualno lastnino obravnavajo v ločenih postopkih (člen 479(89) in naslednji ZCP). V skladu s členom 490(90)(1) ZCP so za zadeve v zvezi z intelektualno lastnino pristojna okrožna sodišča, okrožno sodišče v Varšavi pa je izključno pristojno za zadeve v zvezi z intelektualno lastnino, ki se nanašajo na programsko opremo, izume, uporabne modele, topografije integriranih vezij, rastlinske sorte in poslovno zaupnost v tehničnih zadevah.

V skladu z veljavno zakonodajo se zadeve v zvezi s preprečevanjem in prepovedjo nelojalne konkurence obravnavajo v ločenih postopkih v zvezi z intelektualno lastnino. Za zadeve, namenjene preprečevanju nelojalne konkurence in boju proti njej, so pristojna okrožna sodišča, okrožno sodišče v Varšavi (Sąd Okręgowy w Warszawie) pa je pristojno za poslovno zaupnost v tehničnih zadevah.

6 Ali lahko tožbo vložim sam ali mora to storiti posrednik, na primer odvetnik?

Načeloma lahko stranke in njihovi upravni organi ali zakoniti zastopniki v civilnih postopkih pred sodiščem procesna dejanja opravljajo osebno ali prek pooblaščencev.

Vendar je z ZCP v nekaterih primerih določeno obvezno zastopanje po odvetniku. V postopkih pred vrhovnim sodiščem mora stranke zastopati odvetnik (adwokat) ali pravni svetovalec (radca prawny). V zadevah v zvezi z industrijsko lastnino jih mora zastopati tudi patentni zastopnik (rzecznik patentowy – člen 87(1) ZCP). Zahteva glede zastopanja velja tudi za procesna dejanja, povezana s postopkom pred vrhovnim sodiščem in izvedena pred sodiščem nižje stopnje. Zahteva glede zastopanja se ne uporablja, če se postopek nanaša na prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, postavitev odvetnika ali pravnega svetovalca ali če je stranka, njen upravni organ ali zakoniti zastopnik ali pooblaščenec sodnik, tožilec, notar ali profesor prava ali habilitiran doktor pravnih znanosti (doktor habilitowany nauk prawnych), pa tudi če je stranka, njen upravni organ ali zakoniti zastopnik odvetnik, pravni svetovalec ali svetovalec pravne službe pri državni zakladnici oz. generalni prokuraturi (Prokuratoria Generalna Skarbu Państwa).

7 Kje moram vložiti tožbo: v sprejemni pisarni, vložišču sodišča ali pri kakšnem drugem upravnem uradu?

Tožbo je treba vložiti pri pristojnem sodišču.

8 V katerem jeziku lahko vložim tožbo? Je to mogoče storiti ustno ali jo je treba vložiti v pisni obliki? Ali jo lahko pošljem po telefaksu ali elektronski pošti?

Procesne vloge je treba sodišču predložiti v poljščini ali s priloženim prevodom v poljščino. Tožbeni zahtevek mora biti v pisni obliki in izpolnjevati zahteve, ki veljajo za pisne vloge (člen 187 ZCP). Izjema velja za položaj (na področju delovnega prava in prava socialne varnosti), v katerem lahko delavec ali zavarovanec, ki deluje brez odvetnika ali pravnega svetovalca, tožbo, vsebino pravnega sredstva in druge procesne vloge poda ustno na zapisnik pri pristojnem sodišču (člen 466 ZCP).

Procesne vloge v zadevi se vložijo izključno prek sistema IKT, če tako določa posebna določba ali je bilo odločeno, da se dokumenti vložijo prek sistema IKT. Procesna vloga, ki ni vložena prek sistema IKT, v skladu z zakonodajo nima pravnih učinkov, povezanih z njeno vložitvijo pri sodišču, o čemer sodišče obvesti stranko, ki je vlogo vložila. Sprejemljivo je, da se odločite procesne vloge vložiti prek sistema IKT in jih še naprej tako vlagate, če to omogoča tehnologija, ki je na voljo sodišču. 
Če se procesna vloga ne vloži prek sistema IKT, predsednik stranko, ki jo je vložila, obvesti o neveljavnosti njenega dejanja (člen 125 ZCP).

Tudi v elektronskem postopku za plačilni nalog se lahko procesna vloga vloži tudi prek sistema IKT.

9 Ali za vložitev tožb obstajajo posebni obrazci? Če ne obstajajo, kako je treba zadevo predložiti? Ali obstajajo elementi, ki jih mora tožba vsebovati?

Tožbeni zahtevek je treba na uradnih obrazcih vložiti le, če je tako določeno s posebno določbo (člen 125 ZCP).

Pisanje o začetku postopka pred sodiščem mora vključevati:

• navedbo sodišča, pri katerem je vložen tožbeni zahtevek ali vloga (ime sodišča in oddelka, polni naslov);
• jasno navedbo oseb, udeleženih v zadevi (tožnik, toženec), vložnika/udeležence, (imena, priimki, številke iz splošnega elektronskega sistema registra prebivalstva (PESEL), imena institucij (če je ustrezno), polni naslovi) in, če je ustrezno, imena zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev;
• navedbo vrste vloge (npr. tožbeni zahtevek);
• opredelitev predmeta spora (zahtevek);
• navedbo vrednosti predmeta spora v zadevah v zvezi z lastninskimi pravicami;
• navedbo podlage za zahtevek in priloženih dokazil (npr. izpovedbe prič in strank v postopku, listine);
• navedbo sodne takse (če je treba za zahtevek/vlogo plačati takso);
• lastnoročni podpis;
• seznam prilog.

Tožbenemu zahtevku je treba priložiti tudi naslednje dokumente:

• pooblastilo za zastopanje ali njegovo overjeno kopijo (če tožbeni zahtevek vloži pooblaščenec);
• izvode tožbenega zahtevka in njegovih prilog, ki jih je treba vročiti osebam, udeleženim v postopku, in če izvirniki prilog niso bili predloženi sodišču, en izvod vsake za sodni spis (v elektronskem postopku za plačilni nalog je treba zahtevku, vloženemu prek sistema za prenos podatkov, priložiti elektronsko overjene izvode prilog).

Poleg tega lahko tožbeni zahtevek vključuje: predloge za ukrepe zavarovanja, razglasitev takojšnje izvršljivosti sodne odločbe in obravnavo zadeve v odsotnosti tožnika, vloge za pripravo obravnave (zlasti vloge za vabilo prič in sodnih izvedencev, ki jih navede tožnik, k udeležbi na obravnavi, za izvedbo ogleda, za odreditev tožencu, naj za obravnavo predloži dokument, s katerim razpolaga in ki je potreben za obravnavo dokazov, ali predmet ogleda, za predložitev dokazov, ki jih imajo druga sodišča, uradi ali tretje osebe, za obravnavo).

10 Ali bom moral plačati sodne takse? Če je tako, kdaj? Ali bom moral odvetnika plačati od same vložitve tožbe?

V sodnih postopkih načeloma nastanejo stroški. Sodni stroški vključujejo takse in izdatke.

Obveznost plačila sodnih stroškov nosi stranka, ki pri sodišču vloži procesno vlogo (vključno s tožbenim zahtevkom), za katero je treba plačati takso ali v zvezi s katero nastanejo izdatki. Če ustrezna taksa ni plačana, sodišče stranko pozove, naj jo plača v enem tednu, sicer bo procesna vloga vrnjena (če procesno vlogo vloži stranka s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v tujini, ki na Poljskem nima zastopnika, je rok za plačilo najmanj en mesec). Če taksa ni plačana v roku, sodišče procesno vlogo vrne stranki. Vrnjena procesna vloga nima nobenih učinkov, ki so na podlagi zakona povezani z vložitvijo procesne vloge pri sodišču.

Če je s posebno določbo določeno, da se lahko procesna vloga vloži le prek sistema za prenos podatkov (postopek EPU), se taksa plača ob vložitvi procesne vloge.

Procesno vlogo, ki jo vloži odvetnik, pravni svetovalec ali patentni zastopnik (če je zanjo taksa določena v fiksnem ali sorazmernem znesku, izračunanem na podlagi vrednosti predmeta spora, ki ga je navedla stranka), za katero taksa ni bila ustrezno plačana, sodišče vrne stranki, ne da bi jo pozvalo k plačilu takse (člen 130(2) ZCP). Stranka lahko ustrezno takso plača v enem tednu. Če je taksa v zahtevanem znesku plačana, ima procesna vloga pravne učinke od datuma, ko je bila prvotno vložena. Tak učinek ne nastopi, če je procesna vloga znova vrnjena iz istega razloga.

Če je stranka imenovala poklicnega pravnega pooblaščenca, je treba vprašanja v zvezi s plačilom odvetnika ali pravnega svetovalca (kot sta višina nagrade in rok plačila) določiti v pogodbi, ki jo skleneta stranka in pooblaščenec.

11 Ali lahko zahtevam pravno pomoč?

Fizične in pravne osebe lahko zaprosijo za pravno pomoč, tj. pravnega pooblaščenca, ki ga za vodenje zadeve postavi sodišče (pełnomocnik z urzędu).

Fizične osebe lahko zaprosijo za postavitev odvetnika ali pravnega svetovalca, če predložijo izjavo, iz katere je razvidno, da ne bodo mogle plačati nagrade za odvetnika ali pravnega svetovalca, ne da bi se same ali njihove družine znašle v stiski.

Pravne osebe (ali druge organizacijske enote, ki lahko na podlagi zakona nastopajo kot stranke v postopku) lahko zaprosijo za postavitev odvetnika ali pravnega svetovalca, če dokažejo, da nimajo zadostnih sredstev za plačilo nagrade za odvetnika ali pravnega svetovalca.

Sodišče ugodi prošnji, če meni, da je sodelovanje odvetnika ali pravnega svetovalca v zadevi potrebno.

Vprašanje oprostitve stroškov in postavitve pravnega pooblaščenca v čezmejnih sporih ureja zakon z dne 17. decembra 2004 o pravici do pravne pomoči v postopkih civilnega prava, ki potekajo v državah članicah Evropske unije, in pravici do pravne pomoči za mirno rešitev spora pred začetkom postopka (poljski uradni list 2022, točka 284).

12 Kdaj tožba velja za uradno vloženo? Ali me bodo organi obvestili o tem, ali je bila zadeva pravilno predložena?

Tožba je pri sodišču vložena ob vložitvi tožbenega zahtevka. ZCP ne predvideva izdaje potrdila, da je bila zadeva pri sodišču pravilno vložena.

13 Ali bom prejel podrobne informacije o nadaljnjem poteku (npr. rokih za nadaljnja dejanja v postopku)?

Informacije o načrtovanih ali izvedenih ukrepih v zadevi je mogoče dobiti pri uradu za stranke (Biuro Obsługi Interesanta) pri pristojnem sodišču. Informacije o datumih naslednjih sej sodišča lahko dobite, če pokličete številko urada za stranke, navedeno na spletišču sodišča, in navedete opravilno številko zadeve.