1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami
Da.
Zunajzakonska skupnost (parejas de hecho) na državni ravni ni civilnopravno urejena, zato je večina avtonomnih skupnosti sprejela lastne – bodisi civilnopravne bodisi povsem upravne – predpise, ki urejajo sklenitev zunajzakonske skupnosti, njen pravni okvir, pravne učinke ter načine in posledice njenega prenehanja. Ta situacija je povezana z različnimi regionalnimi sistemi civilnega prava (derechos forales), ki v Španiji soobstajajo s splošnim pravnim sistemom.
Pravno priznanje zunajzakonske skupnosti je v vsaki avtonomni skupnosti drugače urejeno. Posledično je v nekaterih regijah pogoj za pravno priznanje zgolj minimalno obdobje sobivanja ali sobivanje s skupnimi potomci, v drugih regijah pa je treba zunajzakonsko skupnost registrirati oziroma je potrebna njena registracija za upravne namene. V nekaterih avtonomnih skupnostih nastane zunajzakonska skupnost šele z vpisom v register oziroma sta jo partnerja dolžna registrirati.
Poudariti je treba, da so upravne zadeve izključene iz področja pravnega urejanja. Ta informativni pregled vključuje številne sklice na izključno upravna pravila v zvezi z zunajzakonskimi skupnostmi in registracijo teh skupnosti, ki so jih uvedle nekatere avtonomne skupnosti, ki sicer nimajo ustavne pristojnosti na področju civilnega prava.
2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?
Različne obstoječe ureditve ne vsebujejo posebnih določb v zvezi s premoženjem, pridobljenim v času zunajzakonske skupnosti. Zakonodaja, ki ureja premoženjska razmerja med zakoncema, se ne uporablja za zunajzakonske skupnosti, niti po analogiji, zato se, če se partnerja o tem nista posebej dogovorila v pogodbi, uporabljajo določbe civilnega zakonika (ali regionalnih zakonikov (códigos forales)), ki urejajo solastnino oziroma skupno lastnino (člen 392 in naslednji členi civilnega zakonika v okviru splošnega civilnega prava), kadar premoženje skupno pripada obema partnerjema.
3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?
Partnerja se lahko sama dogovorita o režimu, ki se bo uporabljal za njuna finančna sredstva in premoženje. V ta namen večina regionalnih predpisov vključuje posebno določbo v zvezi s pogodbami, ki jih partnerja lahko skleneta. V skladu z večino zakonov morajo biti te pogodbe pisne, so pa v nekaterih regijah (Balearski otoki in Kanarski otoki) dovoljene tudi ustne pogodbe.
Za pisne pogodbe na splošno velja, da so sprejemljive javne ali zasebne listine, sestavljene v ta namen, različna regionalna pravila pa pogodbenikoma omogočajo tudi, da določita finančno nadomestilo v primeru, da bi njuna skupnost prenehala in bi med njima nastalo finančno neravnovesje.
V nekaterih regijah mora pogodbo formalizirati notar. To velja v regijah Aragon, Kantabrija, Katalonija, Ekstremadura, Galicija in Madrid.
4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?
Da, obstajajo omejitve svobode sklepanja pogodb. Obseg teh omejitev se razlikuje glede na različna regionalna pravila. Praviloma se vse pogodbe, ki so v nasprotju z obveznimi zakoni ali ne zagotavljajo enakih pravic obema partnerjema ali pa enega od partnerjev postavljajo v občutno slabši položaj, štejejo za nične. V nekaterih zakonih je prav tako posebej določeno, da so pogodbe o izključno osebnih zadevah ali pogodbe, ki vplivajo na zasebnost zunajzakonskih partnerjev, neveljavne. Poleg tega pogodbe ne smejo škodovati tretjim osebam.
5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?
Posledice prenehanja zunajzakonske skupnosti so odvisne predvsem od vseh ustreznih pogodb, ki sta jih partnerja sklenila. V nekaterih regijah se partnerja lahko dogovorita o finančnem nadomestilu za primer, da bi zunajzakonska skupnost v prihodnje razpadla in bi med njima nastalo finančno neravnovesje. V vsakem primeru se za prenehanje in likvidacijo skupnega premoženja uporabljajo civilnopravna in postopkovna pravila. V regijah, kot sta Katalonija in Aragonija, mora sodišče odobriti finančno nadomestilo za delo enega od partnerjev v gospodinjstvu ali za delo v finančnem in poklicnem interesu drugega partnerja.
6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?
Nekatere avtonomne skupnosti preživelim partnerjem omogočajo, da dedujejo po preminulem partnerju na enak način kot zakonci. Poleg tega nekatere avtonomne skupnosti priznavajo preživelemu partnerju pravico, da deduje skupne gospodinjske predmete, da za obdobje enega leta še naprej uporablja skupno prebivališče ali da prevzame najemno pogodbo za prebivališče.
7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?
Sodni organi so pristojni za določitev premoženjskopravnih posledic v primeru prenehanja skupnosti. V vsakem primeru ne obstaja posebna pristojnost zaradi obstoja zunajzakonske skupnosti, kot to velja za premoženjska razmerja med zakoncema (glej člena 769 in 807 zakonika o civilnem postopku). Zato pristojnost sodišč urejajo splošna pravila (člen 50 in naslednji členi civilnega zakonika).
8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?
Na splošno imajo različne regije posebne določbe o učinkih na tretje osebe, nekatere regije pa poleg tega določajo, da zunajzakonska skupnost ne sme škodovati pravicam tretjih oseb. Le v nekaj avtonomnih skupnostih sta oba člana zunajzakonske skupnosti skupno in solidarno odgovorna nasproti tretjim osebam v zvezi z nekaterimi stroški (tako je v Andaluziji).
9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo
Na nacionalni ravni ali v avtonomnih skupnostih v zvezi s prenehanjem in likvidacijo premoženja partnerjev v zunajzakonski skupnosti ni posebnih postopkovnih pravil. Praviloma gre za sistem skupnega premoženja (lastništvo pro indiviso obeh članov), ki ga urejajo člen 392 in naslednji členi civilnega zakonika, brez poseganja v določbe različnih civilnih zakonov, ki veljajo v Španiji, zato se skupno premoženje likvidira v skladu s splošnimi pravili za posamezno skupnost pro indiviso (člen 400 civilnega zakonika).
10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?
Pri registraciji nepremičnine se zahteva notarski zapis.
Postopek registracije je odvisen od določb civilnega prava in se mora izvajati v skladu s temi določbami. Če je partnerska skupnost registrirana in priznana le v upravnem smislu in nima civilnopravnih posledic, se za namene registracije nepremičnine šteje, da je par v položaju navadnega solastništva. V vsakem primeru je treba upoštevati načela registracije, ki se uporabljajo za javne ali verodostojne listine.