1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami
Od 1. oktobra 2017, ko je začel veljati zakon, ki je uvedel pravico sklenitve zakonske zveze za osebe istega spola (Gesetz zur Einführung des Rechts auf Eheschließung für Personen gleichen Geschlechts), v Nemčiji ni več mogoče skleniti registriranih partnerskih skupnosti. Istospolni pari lahko zdaj sklenejo zakonsko zvezo na enak način kot različnospolni pari. Že registrirane partnerske skupnosti se lahko preoblikujejo v zakonsko zvezo, vendar to ni obvezno. Obstoječe registrirane partnerske skupnosti se lahko nadaljujejo v dosedanji obliki.
2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?
V skladu z zakonom o registrirani partnerski skupnosti (Gesetz über die Eingetragene Lebenspartnerschaft, LPartG) sta lahko med avgustom 2001 in septembrom 2017 v Zvezni republiki Nemčiji dve osebi istega spola sklenili registrirano partnersko skupnost. Pravne posledice registrirane partnerske skupnosti so bile oziroma so še naprej v veliki meri podobne pravnim posledicam zakonske zveze.
3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?
Za registrirana partnerja velja premoženjski režim ločenega premoženja z izravnavo prirasta premoženja (Zugewinngemeinschaft), razen če se z notarsko overjeno pogodbo o registrirani partnerski skupnosti ne dogovorita drugače. Za registrirane partnerske skupnosti se smiselno uporabljajo določbe o zakonitem premoženjskem režimu med zakoncema (člen 6 LPartG). S pogodbo o registrirani partnerski skupnosti se lahko določi drug premoženjski režim, in sicer režim ločenega premoženja partnerjev (Gütertrennung), režim skupnega premoženja partnerjev (Gütergemeinschaft) ali izbirni francosko-nemški režim ločenega premoženja z izravnavo prirasta premoženja (deutsch-französische Wahl-Zugewinngemeinschaft) (člen 7 LPartG).
4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?
Za registrirane partnerske skupnosti se smiselno se uporabljajo informacije o premoženjskih režimih za zakonske zveze.
5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?
Učinki prenehanja ali razveljavitve registriranih partnerskih skupnosti so oblikovani po vzoru učinkov prenehanja življenjske skupnosti in razveze zakonske zveze, zato se je mogoče načeloma sklicevati na informacije, ki veljajo za zakonske zveze. Učinki se razlikujejo glede na izbrani premoženjski režim. Pri zakonitem premoženjskem režimu ločenega premoženja z izravnavo prirasta premoženja se ob prenehanju premoženjskega režima (na primer zaradi smrti registriranega partnerja, prenehanja registrirane partnerske skupnosti ali pogodbenega dogovora o drugačnem premoženjskem režimu) izvede izenačitev prirasta premoženja. Izenačitev prirasta premoženja pomeni, da mora partner, ki je v času trajanja registrirane partnerske skupnosti pridobil več premoženja kot drugi partner, drugemu partnerju v obliki denarnega plačila nadomestiti polovico razlike med svojim pridobljenim premoženjem in premoženjem, ki ga je pridobil drugi partner.
Pri premoženjskem režimu skupnega premoženja partnerjev se v primeru prenehanja registrirane partnerske skupnosti (po potrebi po poravnavi obveznosti) skupno premoženje razdeli. Načeloma je vsak partner upravičen do polovice preostalega presežka. Če pa sta se registrirana partnerja dogovorila za ločeno premoženje, je njuno premoženje popolnoma ločeno, zato se po koncu premoženjskega režima ne izvede izenačitev premoženja.
6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?
Zakonita dedna pravica registriranih partnerjev je izenačena s pravico zakoncev (člen 10 LPartG).
7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?
Za odločanje v zadevah, ki se nanašajo na premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti, je pristojno družinsko sodišče (Familiengericht). Take zadeve se štejejo za zadeve v zvezi z registrirano partnersko skupnostjo (člen 269(1), točka 10, zakona o postopkih v družinskih in nepravdnih zadevah (Gesetz über das Verfahren in Familiensachen und in den Angelegenheiten der freiwilligen Gerichtsbarkeit)). V skladu s členom 270(1), drugi stavek, v povezavi s členoma 111(9) in 112(2) zakona o postopkih v družinskih in nepravdnih zadevah se smiselno uporabljajo določbe o zadevah v zvezi s premoženjskim režimom. Postopek ustreza postopku, ki se uporablja v zadevah v zvezi z zakonsko zvezo (na primer razveza zakonske zveze in zadeve, povezane z razvezo zakonske zveze) ali v zadevah v zvezi z družinskimi spori.
8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?
Oseba v registrirani partnerski skupnosti zaradi sklicevanja na premoženjska razmerja med zakoncema praviloma odgovarja samo za svoje dolgove in samo z lastnim premoženjem. Izvzeti so posli za ustrezno kritje vsakodnevnih življenjskih potreb družine (člen 8(2) LPartG v povezavi s členom 1357 civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch, BGB)). Zaradi sklicevanja na premoženjska razmerja med zakoncema se smiselno uporabljajo navedbe glede morebitnih omejitev razpolaganja.
9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo
Skupno bivališče in gospodinjski predmeti se lahko začasno razdelijo med tem, ko partnerja živita ločeno (člena 13 in 14 LPartG), oziroma stalno po prenehanju registrirane partnerske skupnosti (člen 17 LPartG v povezavi s členoma 1568a in 1568b BGB).
10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?
Smiselno se uporabljajo splošna načela, ki urejajo zakoniti premoženjski režim med zakoncema. Če registrirana partnerja živita v režimu ločenega premoženja z izravnavo prirasta premoženja, njuno ločeno premoženje ne postane skupno premoženje. Zato ni potrebe po popravku v zemljiški knjigi (Grundbuch). To velja tudi za nakupe nepremičnin med trajanjem registrirane partnerske skupnosti. Registrirana partnerja lahko kupita nepremičnino v želeni pravni obliki (na primer kot skupnost delnih lastnikov (Bruchteilsgemeinschaft) ali kot skupnost skupnih lastnikov (Gesamthandsgemeinschaft)). Enaka načela veljajo za režim ločenega premoženja. Le če partnerja izbereta režim skupnega premoženja, morata notarsko overjeno pogodbo o registrirani partnerski skupnosti predložiti zemljiškoknjižnemu uradu (Grundbuchamt) in zahtevati popravek v zemljiški knjigi.