1 Ali v tej državi članici obstajajo različne oblike „registriranih partnerskih skupnosti“? Pojasnite razlike med različnimi oblikami
Belgija ima samo eno obliko registriranih partnerskih skupnosti, in sicer wettelijke samenwoning (zakonita zunajzakonska skupnost). V zakoniti zunajzakonski skupnosti vsak od partnerjev obdrži premoženje, za katero lahko dokaže lastništvo. Obstaja tudi skupno premoženje, tj. premoženje, za katero noben od partnerjev ne more dokazati lastništva (člen 1478, prvi in drugi odstavek, starega civilnega zakonika).
2 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij za registrirane partnerske skupnosti? Kaj je v njej predvideno? Za katere oblike registriranih partnerskih skupnosti se uporablja?
Ko osebi, ki živita skupaj, pred matičarjem svoje občine podata izjavo o zakoniti zunajzakonski skupnosti, postaneta registrirana partnerja. Izjava o zakoniti zunajzakonski skupnosti se predloži pisno matičarju v kraju njunega običajnega prebivališča, ki potrdi njen prejem. Za tako izjavo morata biti partnerja polnoletna ter pravno in poslovno sposobna. Ne smeta biti že poročena, prav tako pa ne sme že obstajati izjava o zakoniti zunajzakonski skupnosti (člen 1475 starega civilnega zakonika).
Z zakonito zunajzakonsko skupnostjo nastanejo številne pravice in obveznosti, ki jih ni mogoče spremeniti z medsebojnim dogovorom. Prvič, skupno bivališče in gospodinjski predmeti v njem so zaščiteni: lastnik skupnega bivališča jih ne sme prodati ali obremeniti s hipoteko brez soglasja drugega partnerja. Drugič, oba partnerja morata prispevati k stroškom skupnega življenja sorazmerno z višino svojih dohodkov. Nazadnje, oba partnerja sta solidarno odgovorna za vse dolgove, ki nastanejo med skupnim življenjem ali v zvezi z vzgojo otrok, ki živijo v skupnem bivališču.
3 Kako lahko partnerja uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?
Osebi, ki živita v zakoniti zunajzakonski skupnosti, lahko svojo partnersko zvezo uredita s pogodbo, znano kot samenlevingsovereenkomst (pogodba o zunajzakonski skupnosti). V skladu s členom 1478(4) starega civilnega zakonika morajo biti take pogodbe sestavljene v obliki notarskega zapisa.
Načeloma vsak od zunajzakonskih partnerjev obdrži svoje premoženje. To premoženje ostane ločeno. Tako vsak partner obdrži premoženje, ki ga ima v lasti na začetku zunajzakonske skupnosti, in tisto, za katero lahko dokaže lastništvo. Poleg tega vsak partner obdrži tudi vse dohodke iz zgoraj navedenega premoženja in vse dohodke iz dela ali nadomestila za dohodek.
Vse drugo premoženje se šteje za skupno last obeh partnerjev na podlagi pravne domneve nedeljivosti. Vsak partner se šteje za lastnika enakega deleža tega nerazdeljenega premoženja, razen če je dogovorjeno in ustrezno dokazano drugače.
4 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med partnerjema?
Partnerja v zakoniti zunajzakonski skupnosti nimata neomejene svobode pri urejanju svojega premoženjskega režima. Ne smeta odstopati od pravil o zaščiti skupnega bivališča in pravil o sorazmernih prispevkih za stroške skupnega življenja. Vendar lahko s sporazumom o zunajzakonski skupnosti v omejenem obsegu razširita svoje medsebojne pravice. Tak sporazum ne sme omejevati osebne svobode partnerjev, partnerja pa morata upoštevati tudi pravila o starševski odgovornosti. Partnerja prav tako ne moreta s sporazumom o zunajzakonski skupnosti urejati dednih pravic. Če želita drug drugemu podeliti (obsežnejše) dedne pravice, lahko na primer sestavita oporoko.
5 Kakšni so pravni učinki prenehanja ali razveljavitve na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?
Zakonita zunajzakonska skupnost se lahko prekine s pisno izjavo, ki jo z medsebojnim soglasjem predložita partnerja v zakoniti zunajzakonski skupnosti ali jo eden od njiju enostransko predloži matičarju občine, v kateri prebivata oba ali eden od njiju. Poleg tega se prekine, ko eden od partnerjev umre ali ko partnerja med seboj skleneta zakonsko zvezo.
Načeloma vsak partner obdrži svoje premoženje. Vsak partner obdrži premoženje, ki ga ima v lasti na začetku zunajzakonske skupnosti, in tisto, za katero lahko dokaže lastništvo. Če obstajajo upniki, lahko račun kot dokazilo o lastništvu zaščiti premoženje partnerja, ki ni dolžnik, pred zasegom. Vsak partner obdrži svoj dohodek iz dela ali nadomestila za dohodek, za vse ostalo pa se šteje, da nedeljivo pripada obema. Vsak partner se šteje za lastnika enakega deleža tega nerazdeljenega premoženja, razen če je dogovorjeno in ustrezno dokazano drugače.
6 Kakšni so učinki smrti na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?
Če eden od registriranih partnerjev umre, preživeli partner pridobi užitek nepremičnine, ki se uporablja kot glavno skupno bivališče, vključno z gospodinjskimi predmeti (člen 4.23 civilnega zakonika). To ne velja za neregistrirano partnersko skupnost.
Ta oblika dedne pravice ni zaščitena „nujna“ dedna pravica, kot je to v primeru poročenih parov. To pomeni, da preživeli partner ne more zahtevati minimalnega deleža, če na njegove dedne pravice vplivajo določena darila ali volila. Poleg tega lahko partner to dedno pravico prekliče s prenehanjem zakonite zunajzakonske skupnosti.
Partnerji, ki želijo drug drugemu podeliti več kot užitek skupnega bivališča in gospodinjskih predmetov, lahko sestavijo oporoko. Pari, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in kupijo bivališče, lahko v prodajno pogodbo vključijo tudi klavzulo o prirastu. Ta klavzula bo zagotovila, da bo partner, ki bo živel dlje, lahko pridobil polno lastništvo bivališča.
7 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjskopravne posledice registrirane partnerske skupnosti?
Za zadeve, ki se nanašajo na premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti (zakonita zunajzakonska skupnost), je pristojno sodišče za družinske zadeve.
8 Kakšni so učinki premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti na pravna razmerja med partnerjem in tretjo osebo?
Drugi partner je prav tako solidarno odgovoren za vsak dolg, ki ga eden od registriranih partnerjev prevzame v zvezi z zunajzakonsko skupnostjo in otroki, ki jih skupaj vzgajata (člen 1477(4) starega civilnega zakonika). To ne velja za neregistrirano partnersko skupnost.
9 Kratek opis postopka delitve premoženja partnerjev v registrirani partnerski skupnosti v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo
Načeloma vsak partner obdrži svoje premoženje.
Morebitno nerazdeljeno premoženje se lahko likvidira in razdeli s skupnim soglasjem. Če se zunajzakonska partnerja ne moreta dogovoriti, notarski upravitelj, ki ga je predhodno imenovalo sodišče za družinske zadeve, pripravi poročilo, ki ga lahko stranki odobrita. Če ga ne odobrita, morata vložiti uradni ugovor. Sodišče za družinske zadeve lahko nato izda sodbo, s katero odobri osnutek poročila o delitvi premoženja in zavrne ugovore ali odloči, da so ugovori (v celoti ali delno) utemeljeni.
10 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?
Potreben je vpis na podlagi notarske listine v register, ki ga vodi pristojni urad splošne uprave za patrimonialno dokumentacijo (Algemene Administratie van de Patrimoniumdocumentatie).