I. Seznami in registri izvedencev
Na Nizozemskem obstajata dva registra: eden predvsem za civilno in upravno pravo (Landelijk Register van Gerechtelijke Deskundigen – LRGD) in drugi predvsem za kazensko pravo (Nederlands Register Gerechtelijk Deskundigen – NRGD). Obstajata tudi svetovalni center za upravno pristojnost na področju okolja in prostorskega načrtovanja (Stichting Advisering Bestuursrechtspraak voor Milieu en Ruimtelijke Ordening – StAB, ki je neodvisen organ, ki deluje izključno za sodstvo) in nizozemsko združenje izvedencev medicinske stroke (Nederlandse Vereniging voor Medisch Specialistische Rapportage – NVMSR). Poleg navedenih na področju kazenskih zadev obstaja nacionalna agencija za izvedence (Landelijke Deskundigheidsmakelaar – LDM), ki vodi register zunanjih izvedencev z različnih področij, na katere se je mogoče obrniti za pomoč pri (policijskih) preiskavah. Obstaja tudi register izvedencev za razlastitev in nadomestila po upravnem pravu (Register Deskundigen Onteigening en Bestuursrechtelijke Schadevergoeding – DOBS).
Izvedenci so v registrih razvrščeni po področjih specializacije. Registri izvedencev se vodijo različno, in sicer so registra LRGD in DOBS ter združenje NVMSR zasebni subjekti, register NRGD in center StAB pa vodi in financira ministrstvo za pravosodje in varnost. Sodišča niso odgovorna za vodenje registrov niti za kakovost izvedencev, navedenih v njih. Na Nizozemskem so organi, ki vodijo registre, strogo ločeni od sodišč. Sodišča se opirajo na zagotovila kakovosti, ki jih zagotavljajo ti organi. Sodniki pa so vključeni v postopek sprejema in/ali akreditacije v zvezi z registroma LRGD in NRGD.
Povezave:
- nacionalni register sodnih izvedencev (LRGD)
- nizozemski register sodnih izvedencev (NRGD)
- svetovalni center za upravno pristojnost na področju okolja in prostorskega načrtovanja (StAB)
- nizozemsko združenje izvedencev medicinske stroke (NVMSR)
- register izvedencev za razlastitev in nadomestila po upravnem pravu (DOBS)
- nacionalna agencija za izvedence (LDM)
Registri NRGD/LRGD, DOBS, združenje NVMSR in spletišče centra StAB so javno dostopni. Na voljo so iskalna orodja, čeprav se stranke v zadevi ne morejo posvetovati z izvedenci iz centra StAB, saj so imenovani izključno za svetovanje sodiščem, tako posvetovanje pa bi vzbudilo dvome glede njihove neodvisnosti. Vendar lahko stranke sodišče zaprosijo, naj se posvetuje s centrom StAB. FunkcijaPoiščite izvedenca se lahko uporablja samo za iskanje izvedencev v registru LRGD. Filtrirati je mogoče po področju specializacije. Izvedenci, ki delajo za center StAB, so vpisani tudi v register LRGD. Register NRGD je dostopen na naslednji povezavi: Iskanje po registru.
Člani združenja NVMSR opravijo usposabljanje in izpit, preden izpolnjujejo pogoje za sodnega izvedenca in se vpišejo v register.
Izvedenci morajo za vpis v register NRGD opraviti postopek akreditacije, pri katerem se upoštevajo strokovno področje, na katerem morajo dokazati svojo usposobljenost in svoje ravnanje v vlogi izvedenca za sodišče, ter spretnosti, potrebne za dobro izvedensko delo v postopku. Register LRGD temelji na priznavanju poklicnih standardov, ki jih določijo poklicni organi in poklicna združenja, načrtu usposabljanja o vlogi izvedenca in sistemu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja.
Inštitut StAB vodi zelo strogo politiko zaposlovanja, izvaja notranje usposabljanje in upravlja sistem nenehnega učenja. Poročila, ki jih pripravijo izvedenci inštituta StAB, se obvezno medsebojno strokovno pregledajo, zunanji odbor za pregled pa izdana poročila redno pregleduje.
Izvedencem ni treba zapriseči. Izvedenec je lahko iz registra izbrisan na podlagi uradne pritožbe, da ne upošteva pravil ravnanja, ki veljajo za različna sodišča in so si na splošno zelo podobna.
Registre posodabljajo upravni organi, pristojni za njihovo vodenje.
II. Kvalifikacije izvedencev
Pogoj za vključitev izvedenca v register LRGD je članstvo v poklicnem organu, ki določa poklicne standarde in zahteve glede izobrazbe. Izvedenci, ki želijo biti vpisani v register NRGD, morajo prav tako izpolnjevati stroge zahteve glede izobrazbe. Izvedenci iz tega registra so pogosto člani poklicnega združenja, vendar obstajajo nišna področja, na katerih takega združenja ni, zato članstvo v poklicnem združenju ni obvezno. Za vpis v inštitut StAB in registra LRGD in NRGD sta potrebna nenehno nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. V inštitutu StAB je temu na primer namenjenih 15 % časa. Izvedenci iz registra LRGD se morajo najmanj šest ur na leto udeleževati dejavnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Poklicni organi pogosto akreditirajo izobraževalne ustanove, ki morajo z objavo seznamov prijav na svojih spletiščih dokazati, da je bilo usposabljanje dejansko izvedeno. Tako izobraževanje ima dvojni namen: izpopolniti spretnosti, povezane s sodstvom, in izboljšati strokovno znanje.
III. Plačilo izvedencev
V kazenskih in upravnih postopkih plačilo izvedencev krije država. Obstaja sistem fiksnih tarif, izvedenci pa morajo vnaprej predložiti oceno stroškov (uredba o taksah v kazenskih zadevah iz leta 2003). Pri inštitutu StAB pa je to drugače urejeno, saj plačila izvedencev krije ministrstvo za pravosodje in varnost. V civilnih zadevah uporabljena izvedenska mnenja plačajo stranke.
IV. Odgovornost izvedencev
Izvedenci so lahko odgovorni v skladu s splošnim pogodbenim pravom in odškodninskim pravom. Izvedencem po zakonu ni treba imeti zavarovanja odgovornosti niti tega od njih ne more zahtevati imenovani sodnik. Izvedence pa lahko zavaruje družba, za katero delajo. Samozaposleni izvedenci se o zavarovalnem kritju odločajo po lastni presoji, čeprav več poklicnih organov določa obvezno zavarovanje odgovornosti.
V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih
Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za sodne izvedence na Nizozemskem, so člen 194 zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering), člen 8:47 splošnega zakona o upravnem pravu (Algemene wet bestuursrecht – Awb) in tudi zakon o izvedencih v kazenskih zadevah (Wet deskundige in strafzaken) (člen 51i zakonika o kazenskem postopku).
Navedeni zakoni so okvir: podrobne smernice so vključene v smernice za izvedence v civilnih zadevah (Leidraad deskundigen in civiele zaken) in smernice za zdravstvene izvedence v upravnih zadevah (Leidraad medisch deskundigen in bestuursrechtelijke zaken ).
Obstajajo kodeks ravnanja registra NRGD – s pravno podlago – za sodne izvedence v kazenskih zadevah, kodeks ravnanja, ki ga je za sodne izvedence v civilnih in upravnih zadevah uvedel svet za pravosodje, ter kodeks ravnanja, ki ga je za sodne izvedence pripravilo osrednje pritožbeno sodišče. Inštitut StAB ima svoj kodeks ravnanja, oddelek državnega sveta za upravno pravo pa kodeks ravnanja za izvedence. Za večino oblik izvedenskega dela obstajajo dodatne zahteve glede kakovosti izvedenskega dela ali usposobljenosti izvedencev.
Naziv deskundige (izvedenec) ni zaščiten.
1. Imenovanje izvedencev
Izvedence lahko imenujejo sodišče in zadevne stranke. Imenovanje izvedencev v upravnem postopku je podobno imenovanju izvedencev v civilnem postopku, le da v upravnem postopku stroške nosi država, v civilnem postopku pa stranke. V vseh primerih je dolžnost izvedenca, ki ga imenuje sodišče, da odgovori na vprašanja, ki jih postavi sodišče (po možnosti po posvetovanju s strankami). V postopku pred kazenskim sodiščem lahko izvedenca imenuje tožilec ali sodnik v fazi preiskave. Za ta namen obstaja zakonsko urejen register, saj morajo taki izvedenci izpolnjevati strožje zahteve kot izvedenci v civilnih in upravnih postopkih. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, morajo po zakonu sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov.
1.a Imenovanje s strani sodišča
Civilno sodišče ima diskrecijsko pravico za imenovanje izvedenca bodisi po uradni dolžnosti ali na izrecno zahtevo stranke v postopku, če zadevnih dejstev ni mogoče ugotoviti drugače. V takem primeru se ustna obravnava preloži na datum po predložitvi poročila izvedenca. Sodišče načeloma po lastni presoji imenuje katero koli osebo, ki se mu zdi primerna za izvedensko delo. Vendar skoraj vsa sodišča imenujejo izvedenca iz ustreznega registra. Izvedenec mora sodišče uradno obvestiti o vsakem navzkrižju interesov. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, imajo dostop do dokumentov, povezanih z zadevo. V civilnih zadevah veljajo za zunanje izvedence, s katerimi se imenovani izvedenec posvetuje med nalogo, še posebno stroga pravila. Stranki morata na primer vnaprej vedeti, s katerimi osebami se bo posvetoval in katera vprašanja jim bo zastavil.
1.b Imenovanje s strani strank
Kadar izvedenca imenujejo stranke, to običajno storijo na začetku sodnega postopka, da bi pripravile zadevo. Sodišče lahko poročila izvedencev uporabi, da odloči v zadevi. Sodnik lahko kadar koli med postopkom imenuje izvedenca na zahtevo strank. Vsi izvedenci morajo ravnati v skladu s pravili in kodeksi ravnanja, ki se uporabljajo za izvedence, ki jih imenuje sodišče.
Stranki lahko zahtevata imenovanje določenega izvedenca. V takih primerih ne veljajo posebna pravila. Sodnik lahko odredi, da obe stranki imenujeta enega samega izvedenca, vendar to ni običajna praksa.
2. Postopek
2.a Civilni postopek
Sodišče spremlja napredek preiskave izvedenca samo glede upoštevanja rokov. Kakovost izvedenskega dela se ne nadzoruje, izvedenec pa ni omenjen v sodbah. Vendar inštitut StAB od sodišč prejema redne povratne informacije o uspešnosti izvedenca, čeprav je redko vključen v civilne postopke.
Stranke lahko poročilo izpodbijajo z izjavami ali predložitvijo nasprotnega poročila. Sodiščem poročil izvedencev ni treba upoštevati, vendar običajno upoštevajo mnenje izvedenca, ki so ga imenovala. Izvedenci, ki jih imenujejo stranke, imajo običajno manj vpliva kot izvedenci, ki jih imenuje sodišče. Ne obstajajo postopki, v skladu s katerimi bi bil pred sojenjem opravljen sestanek z izvedenci ali bi bili ti navzkrižno zaslišani, da bi opredelili vprašanja in bi sodišče razumelo morebitne razlike.
Izvedenci imajo lahko med postopkom stike s strankami, vendar samo, če je to potrebno za ugotavljanje dejstev in če so navzoče vse stranke. Izvedenec mora sestanke s strankami, da bi zbral njihove pripombe, opraviti v navzočnosti vseh strank, če temu ne nasprotujejo poklicni standardi, kot na primer v medicinskih zadevah.
1. Poročila izvedencev
Na Nizozemskem obstaja model za pripravo poročil izvedencev. Izvedenci morajo predložiti predhodno poročilo, stranke pa imajo pravico, da v zvezi z njim podajo pripombe. Izvedenec mora argumente strank obravnavati v predhodnem in končnem poročilu. Drugih posebnih zahtev v zvezi s poročilom ni. Če tako odredi sodišče, mora izvedenec pripraviti dodatno poročilo, na primer, če obstajajo dodatna vprašanja. Poročilo se običajno predloži v pisni obliki, vendar se lahko na obravnavi na sodišču predstavi tudi ustno.
2. Obravnava na sodišču
Izvedencu se udeležba na obravnavi odredi le v izjemnih primerih. To lahko zahtevata stranki ali jo odredi sodišče. Navzkrižno zaslišanje ni običajno.
2.b Razno
Razlike med civilnimi in drugimi postopki niso bistvene.
Tu predstavljene informacije so bile v okviru projekta Poišči izvedenca pridobljene od nacionalnih kontaktnih točk, ki jih je izbral Evropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence.