Sem žrtev kaznivega dejanja. Na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?
Zvezni minister za pravosodje je v skladu s členom 66b(3) StPO (Strafprozessordnung, zakonik o kazenskem postopku) sklenil pogodbe z ustreznimi uveljavljenimi organizacijami, ki osebam iz člena 66b(1) zakonika po tem, ko preverijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji, zagotovijo pomoč. Podrobnosti o teh organizacijah so na voljo na naslednji povezavi, kjer so razvrščene po zveznih deželah (Bundesland): organizacije za podporo žrtvam,
telefonska linija za podporo žrtvam,
služba ministrstva za socialne zadeve (Sozialministeriumservice): 0043 158831 in splošna številka za pomoč žrtvam: 0800 112 112 (dosegljiva tudi na evropski številki za pomoč žrtvam: 116 006).
Ali je podpora žrtvam brezplačna?
Da.
Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?
Žrtve kaznivih dejanj prejmejo denarno nadomestilo v skladu z določbami zakona o žrtvah kaznivih dejanj (Verbrechensopfergesetz, VOG), Zvezni uradni list (BGBl.) 288/1972.
Postopek v skladu z VOG je enak za vse vložnike (avstrijske in tuje državljane). Gre za upravni postopek, v katerem mora organ ugotoviti zadevna dejstva in sprejeti odločitev o pomoči, za katero je bil vložen zahtevek. Vložnik mora sodelovati v postopku in zagotoviti potrebne informacije (tudi za namen ugotavljanja škode).
Zahtevke v skladu z VOG je treba vložiti pri službi ministrstva za socialne zadeve, ki o njih tudi odloča.
Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?
Do psihosocialne in pravne pomoči v postopku so upravičene naslednje osebe:
- žrtve nasilnega kaznivega dejanja, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali nevarne grožnje ali žrtve, katerih osebna odvisnost je bila lahko izkoriščena pri izvršitvi takega naklepnega kaznivega dejanja;
- zakonec, življenjski partner, sorodniki v ravni vrsti, brat, sestra in drugi vzdrževani družinski člani osebe, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla, ter drugi sorodniki, ki so bili priča smrti sorodnika;
- žrtve terorističnih kaznivih dejanj;
- žrtve tipičnega kaznivega dejanja sovražnega govora na spletu. To vključuje zalezovanje, nenehno nadlegovanje z uporabo telekomunikacij ali informacijskega sistema („kibernetsko trpinčenje“) in napeljevanje. Vključuje tudi kazniva dejanja, kot so obrekovanje, obtožbe o kaznivem dejanju, ki so bila že zavrnjene kot neutemeljene, žalitve in blatenje, kadar obstajajo določeni razlogi za domnevo, da je bilo dejanje storjeno z uporabo telekomunikacij ali informacijskega sistema;
- mladoletniki, ki so bili priče nasilnim dejanjem v svojem družbenem krogu (nasilje v družini, nasilje nad otroki).
Tem žrtvam je treba na zahtevo zagotoviti psihosocialno in pravno pomoč, če je to potrebno za zaščito njihovih procesnih pravic, pri čemer je treba čim bolj upoštevati njihovo osebno udeležbo. Organizacije za podporo žrtvam so odgovorne za presojo, ali je taka pomoč potrebna. Žrtve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so mlajše od 14 let, so vedno upravičene do psihosocialne pomoči.
PSIHOSOCIALNA POMOČ
V okviru psihosocialne pomoči se žrtve pripravijo na duševne obremenitve v okviru postopka, podprejo pri predelavi izkušenj (strahovi, obup, žalost ali jeza) ter spremljajo med zaslišanji v okviru preiskovalnega in glavnega postopka.
PRAVNA POMOČ
Namen pravne podpore je pomagati žrtvam pri uveljavljanju njihovih pravic v okviru kazenskega postopka. To je zlasti koristno in potrebno, če posebne okoliščine vzbujajo zaskrbljenost, da se pravice žrtve med postopkom ne bodo dovolj spoštovale. Če je žrtev zaradi kaznivega dejanja utrpela bolečine ali škodo, lahko odvetnik zanjo zahteva odškodnino (npr. za psihološko škodo), če ima žrtev status zasebnega tožnika.