1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga
1.1 Področje uporabe postopka
Da. Obstaja postopek za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) za poenostavljeno izvršbo zahtevkov v skladu s členom 688 in naslednjimi zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung).
1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?
Ta postopek se lahko načeloma uporabi, če se zahtevek nanaša na plačilo določenega denarnega zneska v evrih.
Ni pa ga mogoče uporabiti v naslednjih primerih:
- za zahtevke, ki izhajajo iz pogodbe o potrošniškem posojilu z obrestno mero, višjo od 12 odstotnih točk nad osnovno obrestno mero,
- za zahtevke, ki so odvisni od izpolnitve obveznosti, ki še niso bile izpolnjene,
- če bi bilo treba plačilni nalog vročiti z javno objavo, ker naslov toženca ni znan.
1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?
Zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.
1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?
Uporaba postopka za izdajo plačilnega naloga je za upnika izbirna. Upnik se lahko odloča med tem in rednim postopkom.
1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?
Načeloma se lahko nemški postopek za izdajo plačilnega naloga uporabi tudi, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi. Vendar je treba opozoriti, da se lahko v skladu s členom 688(3) zakona o pravdnem postopku postopek za izdajo plačilnega naloga v primerih, v katerih bi bilo treba plačilni nalog vročiti v tujini, uporabi le, če je to določeno v zakonu o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb (Anerkennungs- und Vollstreckungsausführungsgesetz) ali zakonu o preživnini za tuje državljane (Auslandsunterhaltsgesetz) ali če bo vročitev opravljena v državi članici EU. Poleg držav članic EU je postopek za izdajo plačilnega naloga dovoljen tudi v primeru vročitve na Islandiji, Norveškem, v Švici ali Izraelu.
1.2 Pristojno sodišče
Za postopek za izdajo plačilnega naloga je izključno pristojno okrajno sodišče (Amtsgericht), ki je splošno pristojno za tožnika. Splošna pristojnost je določena s krajem stalnega prebivališča osebe ali s sedežem v primeru pravne osebe. Vendar so vse nemške zvezne dežele ustanovile osrednja sodišča za postopke za izdajo plačilnega naloga (www.mahngerichte.de). To pomeni, da je pristojnost za take postopke skoncentrirana na več okrajnih sodišč ali celo na eno samo okrajno sodišče v zadevni zvezni deželi. V takih primerih je za tožnika splošno pristojno osrednje sodišče za postopke za izdajo plačilnega naloga, ki je pristojno v kraju njegovega stalnega prebivališča.
Če za tožnika ni splošno pristojno sodišče v Nemčiji, je izključno pristojno okrajno sodišče Wedding v Berlinu. Če za toženca ni splošno pristojno sodišče v Nemčiji, je pristojno okrajno sodišče, ki bi bilo pristojno za redni postopek, ne glede na stvarno pristojnost okrajnega sodišča (okrajna sodišča so običajno stvarno pristojna le za spore v zvezi z zneski do 5 000 EUR). Tudi tukaj lahko v nekaterih zveznih deželah obstajajo osrednja sodišča za postopke za izdajo plačilnega naloga.
1.3 Formalni pogoji
1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?
Uporaba vnaprej natisnjenega obrazca je obvezna, če za zadevno izjavo ali zahtevek tak obrazec obstaja. Obrazci na primer obstajajo za zahtevke za izdajo in ponovno vročitev plačilnih nalogov in sklepov o izvršljivosti.
Postopek za izdajo plačilnega naloga je v vseh zveznih deželah avtomatiziran. Zahtevki se lahko vložijo na vnaprej natisnjenih obrazcih na papirju ali prek elektronske izmenjave podatkov. Vrsta ponudnikov programske opreme ponuja računalniške programe za elektronsko vlaganje zahtevkov pri avtomatiziranem postopku za izdajo plačilnega naloga. Pri vseh okrajnih sodiščih je mogoče zahtevke vložiti tudi prek spleta.
Vnaprej natisnjene obrazce na papirju, primerne za postopek za izdajo plačilnega naloga, je mogoče kupiti v papirnicah ali na spletu.
1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?
Ne, pravno zastopanje ni obvezno.
1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?
Razlogov, na katerih temelji zahtevek, ni treba podrobno opisati. Treba je le na kratko predstaviti zahtevek in navesti zahtevani denarni znesek. Za to je treba izpolniti okenca na vnaprej natisnjenem obrazcu za postopek za izdajo plačilnega naloga. Primarni zahtevek in podredne zahtevke je treba navesti ločeno.
1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?
Listinskih dokazov za zahtevke, ki se uveljavljajo, ni treba predložiti.
1.4 Zavrnitev zahtevka
Zahtevek za izdajo plačilnega naloga se zavrne, če postopek za izdajo plačilnega naloga ni dopusten, če sodišče, pri katerem je bil vložen zahtevek, ni pristojno ali če zahtevek za izdajo plačilnega naloga ni v skladu s formalnimi zahtevami. Zahtevek se zavrne tudi, če se plačilni nalog lahko izda le za del zahtevka. Tožnika je treba pred zavrnitvijo zahtevka zaslišati.
Sodišče pred izdajo plačilnega naloga ne preizkusi, ali ima tožnik tudi dejansko pravico do zahtevka.
1.5 Pritožba
Načeloma pritožba zoper zavrnitev plačilnega naloga ni mogoča. Takojšnja pritožba (sofortige Beschwerde) je mogoča le, če je bil zahtevek poslan zgolj v strojno berljivi obliki in je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da ta oblika ni primerna za elektronsko obdelavo, vendar to pravilo v praksi nima večjega pomena.
1.6 Izjava nasprotne stranke
Če je bil plačilni nalog izdan in vročen tožencu, lahko toženec v dveh tednih od vročitve vloži ugovor. Vendar je ugovor veljaven tudi po izteku tega roka, dokler ni izdan sklep o izvršljivosti. Poleg tega se prepozno vložen ugovor šteje kot ugovor zoper sklep o izvršljivosti.
Toženec ob vročitvi plačilnega naloga prejme vnaprej natisnjeni obrazec, na katerem lahko vloži ugovor. Uporaba tega vnaprej natisnjenega obrazca ni obvezna. To pomeni, da se lahko ugovor vloži v drugi obliki; edina formalna zahteva je, da mora biti pripravljen pisno.
1.7 Učinek izjave nasprotne stranke
Če toženec pravočasno ugovarja zahtevku, se sklep o izvršljivosti ne sme izdati in zahtevka iz plačilnega naloga ni mogoče izvršiti. Vendar zadeva nato ne preide samodejno v redni postopek. Za to je potrebna izrecna vloga za redni postopek, ki jo lahko vloži bodisi tožnik bodisi toženec v postopku za izdajo plačilnega naloga. Tožnik se lahko odloči tako vlogo vložiti takoj, ko izve za ugovor, in jo lahko iz previdnosti celo priloži samemu plačilnemu nalogu.
1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke
1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?
Sodišče na zahtevo izda sklep o izvršljivosti. Take zahteve ni mogoče vložiti pred iztekom roka za ugovor, vsebovati pa mora izjavo o tem, kakšna plačila, če sploh, so bila izvedena v zvezi s plačilnim nalogom. Če so bila izvedena delna plačila, mora tožnik ustrezno zmanjšati zahtevani znesek.
1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?
Sklep o izvršljivosti je enakovreden začasno izvršljivi zamudni sodbi. Ugovor se lahko vloži v dveh tednih od vročitve.