1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga
Postopek za izdajo plačilnega naloga je opisan v členih 1014–1025 novega zakonika o civilnem postopku, ki je začel veljati 15. februarja 2013.
1.1 Področje uporabe postopka
1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?
Postopek za izdajo plačilnega naloga se uporablja za zahtevke, ki so gotovi, v fiksnem znesku in zapadli, ki pomenijo obveznosti plačila na podlagi civilne pogodbe, vključno s pogodbami, sklenjenimi med strokovnjakom in naročnikom, ugotovljenim v dokumentu ali določenim s statutom, pravilnikom ali drugim dokumentom, ki so jih stranke priznale s podpisom ali drugimi zakonsko dopustnimi sredstvi. To ne vključuje zahtevkov do stečajne mase v postopku zaradi insolventnosti.
1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?
Ne.
1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?
Postopek za izdajo plačilnega naloga je prostovoljen, zainteresirana stranka pa lahko vlogo pri sodišču vloži na podlagi splošnega prava.
Postopek za izdajo plačilnega naloga je poseben postopek, ki je veliko preprostejši od postopka, določenega s splošnim pravom, in ki upniku omogoča pridobitev izvršilnega naslova pod pogoji, ki se razlikujejo od pogojev iz zakonika o civilnem postopku.
Prav tako lahko sodišče, če je dolžnikov ugovor zoper zahtevek za izdajo plačilnega naloga utemeljen, upnikov zahtevek zavrne s pravnomočno sodbo.
Upnik lahko vloži tožbo na podlagi splošnega prava, če: sodišče zavrne zahtevek za izdajo plačilnega naloga, sodišče izda plačilni nalog za del zahtevkov, pri čemer se lahko tožba vloži na podlagi splošnega prava, da se dolžnik zaveže k plačilu preostalega dolga, je bil plačilni nalog razveljavljen.
1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?
Da. Novi zakonik o civilnem postopku ne razlikuje glede na prebivališče tožene stranke, pri čemer se postopek za izdajo plačilnega naloga uporablja ne glede na to, ali tožena stranka prebiva v drugi državi članici ali tretji državi.
1.2 Pristojno sodišče
Zahtevek za izdajo plačilnega naloga se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno za obravnavo na prvi stopnji. V primeru plačilnih nalogov sodnik na lastno pobudo preveri pristojnost sodišča.
Pristojnost za obravnavanje zahtevkov za izdajo plačilnega naloga se določi v skladu s splošnimi pravili o pristojnosti sodišč.
Zahtevki, katerih ocenljiva denarna vrednost ne presega 200 000 RON, spadajo v pristojnost okrajnih sodišč. Zahtevki, katerih ocenljiva denarna vrednost znaša vsaj 200 000 RON, spadajo v pristojnost okrožnih sodišč.
Pravilo o pristojnosti v posebnem postopku za izdajo plačilnih nalogov dopolnjujejo splošna pravila o pristojnosti glede na vrednost.
1.3 Formalni pogoji
1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?
Vzorčni/standardizirani obrazec ne obstaja, vendar mora upnik izpolnjevati minimalna formalna pravila za svoj zahtevek, ki mora vključevati določene podatke, in sicer: njegovo ime in naslov ali, kjer je to ustrezno, ime družbe in registrirani sedež; dolžnikovo ime in naslov, če je dolžnik fizična oseba, in ime družbe in registrirani sedež, če je dolžnik pravna oseba, ter, kjer je to ustrezno, številko potrdila o registraciji iz sodnega registra ali registra pravnih oseb, davčno številko in bančni račun; zapadle zneske; dejansko stanje in pravno podlago za plačilne obveznosti, njihov časovni okvir, datum zapadlosti plačila in vse druge elemente, ki so potrebni za določitev zahtevka.
Zahtevek mora vključevati tudi pogodbo ali kateri koli drug dokument, iz katerega so razvidni zapadli zneski, in dokazilo o vročitvi plačilnega naloga dolžniku. Upnik mora dolžniku nalog vročiti po sodnem izvršitelju ali s priporočeno pošto z navedbo vsebine in povratnico, dolžnik pa mora zapadli znesek plačati v 15 dneh od prejema navedenega obvestila. S tem nalogom se prekine zastaralni rok.
Izvod zahtevka in priloženih dokumentov je treba poslati vsaki stranki, dodaten izvod pa sodišču.
1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?
Ne, zastopanje po odvetniku ni potrebno, je pa priporočljivo.
1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?
Minimalna vsebina zahtevka je določena z zakonom. Upnik mora navesti: zahtevani znesek, dejansko stanje in pravno podlago za plačilne obveznosti, njihov časovni okvir, datum zapadlosti plačila in vse druge elemente, ki so potrebni za določitev zahtevka.
Kar zadeva obresti, če stranke niso določile obrestne mere za zamudo pri plačilu, se uporabi referenčna obrestna mera, ki jo določi nacionalna banka Romunije. Referenčna mera, ki velja na prvi koledarski dan polletja, se uporablja v celotnem polletju. Zahtevek povzroči obresti, kot sledi:
- pri pogodbah med strokovnjaki, od datuma, ko je zahtevek zapadel v plačilo;
- pri pogodbah, sklenjenih med strokovnjaki in naročnikom, brez potrebe po opominu dolžnika, da je plačilo že zapadlo: če je bil datum zapadlosti določen v pogodbi, od naslednjega dne; če datum zapadlosti ni bil določen v pogodbi, 30 dni od dneva, ko je dolžnik prejel račun, ali če je to vprašljivo, 30 dni po prejemu blaga ali storitev, ali če je bil plačilni nalog vročen pred prejemom blaga/storitev, po preteku 30 dni od prejema blaga/storitev; če se v skladu z zakonom ali pogodbo zahteva postopek sprejema ali kontrole, ki omogoča potrditev skladnosti zadevnega blaga ali storitev, in je dolžnik prejel račun ali plačilni nalog na navedeni datum ali pred njim, po preteku 30 dni od navedenega datuma;
- v drugih primerih od datuma, ko je bilo ali je dolžnikovo plačilo zakonito razglašeno za zapadlo.
Upnik lahko zahteva dodatno odškodnino za vse stroške, nastale pri izterjavi zneskov zaradi dolžnikove neizpolnitve obveznosti v roku.
1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?
Da, zahtevek mora vključevati pogodbo ali kateri koli drug dokument, iz katerega so razvidni zapadli zneski (račun, blagajniški račun, ročno napisan račun itd.). Zahtevku je treba priložiti dokazilo o vročitvi naloga dolžniku, sicer se zavrne kot nedopusten.
Za odločanje o zahtevku sodnik v skladu z določbami o nujnih zadevah pozove stranki, da bi od njiju pridobil razlago in pojasnila, in vztraja pri tem, da dolžnik plača zapadli znesek ali da stranki dosežeta dogovor o načinu plačila. Sodni poziv se strankama vroči deset dni pred datumom obravnave. Izvode upnikovega zahtevka in dokumentov, predloženih z njim, je treba priložiti pozivu za dolžnika kot dokazilo o zahtevku. V pozivu mora biti navedeno, da mora dolžnik kakršen koli ugovor vložiti vsaj tri dni pred datumom obravnave, ter pojasnjeno, da lahko sodišče v primeru, da ugovor ni vložen, glede na okoliščine zadeve meni, da dolžnik priznava upnikove zahtevke. Ugovor se ne pošlje tožniku, bo pa z njegovo vsebino seznanjen iz spisa zadeve.
Če upnik izjavi, da je prejel plačilo dolgovanega zneska, sodišče to potrdi v pravnomočni sodbi, s katero zadevo razglasi za končano. Ko upnik in dolžnik dosežeta dogovor o plačilu, se sodišče s tem seznani in izda odločbo o soglasju. Ta odločba je pravnomočna in predstavlja izvršilni naslov.
Če sodišče, ki je zahtevek preverilo na podlagi predloženih dokumentov in izjav strank, ugotovi, da so upnikovi zahtevki utemeljeni, izda plačilni nalog, v katerem sta navedena znesek in rok za plačilo. Če sodišče po proučitvi dokazov ugotovi, da so upnikovi zahtevki utemeljeni le delno, izda plačilni nalog le za tisti del in določi rok plačila. V takih primerih lahko upnik vloži tožbo na podlagi splošnega prava, da bi sodišče dolžniku naložilo plačilo preostanka dolga. Rok za plačilo je vsaj deset in največ 30 dni od datuma vročitve naloga. Sodnik ne bo določil drugega roka za plačilo, razen če sta se stranki tako dogovorili. Nalog se izroči navzočim strankam ali čim prej vroči vsaki stranki v skladu z zakonom.
Če dolžnik zahtevka ne izpodbija z ugovorom, se plačilni nalog izda najpozneje v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka. Ta rok ne vključuje časa, potrebnega za vročitev procesnih dokumentov, ali zamud, ki jih povzroči upnik, tudi zaradi spremembe ali dopolnitve zahtevka.
1.4 Zavrnitev zahtevka
Če dolžnik izpodbija zahtevek, sodišče na podlagi dokumentov v spisu ter na podlagi razlag in pojasnil strank preveri, ali je izpodbijanje utemeljeno. Če je dolžnikov odgovor na tožbo utemeljen, sodišče z odločbo zavrne upnikov zahtevek. Če dolžnikov materialnopravni odgovor na tožbo vključuje obdelavo dokazov, ki niso navedeni, in bi bili ti dokazi v skladu z zakonom dopustni v rednem civilnem postopku, sodišče z odločbo zavrne upnikovo vlogo za izdajo plačilnega naloga. Upnik lahko namesto tega vloži tožbo na podlagi splošnega prava.
1.5 Pritožba
Dolžnik lahko vloži predlog za razglasitev ničnosti plačilnega naloga v desetih dneh od dneva, ko mu je bil nalog vročen ali je prejel obvestilo o njem. V istem roku lahko tudi upnik vloži predlog za razglasitev ničnosti zoper sodbo, s katero je bila zavrnjena izdaja naloga, in zoper plačilni nalog za delno plačilo. Predlog za razglasitev ničnosti se lahko sklicuje le na neizpolnjevanje zahtev za izdajo plačilnega naloga in, kjer je to ustrezno, vzroke za prenehanje obveznosti po izdaji plačilnega naloga. Predlog za razglasitev ničnosti obravnava sodišče, ki je izdalo plačilni nalog, in sicer v polnem senatu dveh sodnikov. S predlogom se izvršitev ne odloži. Vendar pa se lahko na zahtevo dolžnika odobri odložitev izvršitve, toda samo po pologu varščine, katere višino določi sodišče. Če sodišče, ki odloča o zadevi, v celoti ali delno ugodi predlogu za razglasitev ničnosti, plačilni nalog v celoti ali delno razglasi za ničnega, kakor je ustrezno, in izda končno odločbo.
Če je upnik vložil predlog za razglasitev ničnosti in mu je pristojno sodišče ugodilo, sodišče izda pravnomočno sodbo, s katero se izda plačilni nalog.
Odločba o zavrnitvi predloga za razglasitev ničnosti je pravnomočna.
Vloge za evropski plačilni nalog, uvedene na podlagi Uredbe (ES) št. 1896/2006, kakor je bila spremenjena, obravnava sodišče, pristojno za odločanje o zadevi na prvi stopnji. Za zahtevke za ponovno preučitev, pripravljene v skladu s pogoji in v časovnem okviru iz člena 20 Uredbe, je pristojno sodišče, katerega odločba se izpodbija, ki zahtevek obravnava v polnem senatu dveh sodnikov. (Člen I^9 izrednega odloka vlade št. 119/2006 o nekaterih ukrepih, potrebnih za izvajanje nekaterih uredb Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, odobrenega s spremembami iz zakona št. 191/20007, kakor je bil spremenjen.)
1.6 Izjava nasprotne stranke
V skladu s členom 1025(2) novega zakonika o civilnem postopku lahko zainteresirana stranka zoper izvršitev plačilnega naloga vloži pritožbo na podlagi splošnega prava.
V skladu s členom 637(1) novega zakonika se lahko izvršitev odločbe, ki pomeni izvršilni naslov, izvede na upnikovo tveganje le, če je odločbo mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom ali z vložitvijo pravnega sredstva na vrhovno sodišče; če je nalog naknadno spremenjen ali ustavljen, je upnik pravno zavezan, da dolžniku v celoti ali delno, odvisno od primera, povrne njegove pravice.
1.7 Učinek izjave nasprotne stranke
V skladu s členom 720 novega zakonika sodišče, če dopusti pritožbo zoper izvršitev, ob upoštevanju njenega predmeta, odvisno od primera, popravi izpodbijani izvršilni akt ali razglasi njegovo ničnost, odredi razglasitev ničnosti ali ustavitev same izvršbe ali razglasi ničnost izvršilnega naslova ali ga pojasni. Če sodišče pritožbo zavrne, mora pritožnik morda plačati odškodnino za škodo, povzročeno zaradi zamude pri izvršitvi, ter globo, če je bila pritožba vložena v slabi veri.
Končna odločitev o dopustitvi ali zavrnitvi pritožbe se po uradni dolžnosti in takoj pošlje tudi sodnemu izvršitelju.
Če se pritožba dopusti, je sodni izvršitelj dolžan upoštevati ukrepe, ki jih sprejme ali odredi sodišče.
1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke
V skladu s členom 1025(2) novega zakonika je plačilni nalog izvršljiv, tudi če se izpodbija s pritožbo za razglasitev ničnosti, in začasno učinkuje kot pravnomočna odločba do odločitve o pritožbi. Plačilni nalog postane pravnomočen, če pritožba za razglasitev ničnosti ni bila vložena ali če je bila zavrnjena.
1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?
Plačilni nalog je izvršljiv, tudi če se izpodbija s pritožbo za razglasitev ničnosti, in začasno učinkuje kot pravnomočna odločba do odločitve o pritožbi. S predlogom se izvršitev ne odloži. Vendar pa se lahko na zahtevo dolžnika odobri odložitev izvršitve, toda samo po pologu varščine, katere višino določi sodišče. Plačilni nalog postane pravnomočen, če dolžnik ni vložil pritožbe za razglasitev ničnosti ali če je bila ta zavrnjena. Če sodišče, ki odloča o zadevi, dopusti predlog za razglasitev ničnosti, izda končno odločbo o plačilnem nalogu.
Za izvršitev odločbe v skladu s členom 666 novega zakonika sodni izvršitelj po evidentiranju predloga za izvršitev zaprosi sodišče, ki je izdalo odločbo, za odobritev izvršbe. Zahtevek za odobritev izvršbe obravnava sodišče z odločbo, izdano na nejavni seji, brez poziva strankama.
Odobritev izvršbe upniku omogoča, da od sodnega izvršitelja, ki je zaprosil za odobritev, zahteva, da za uveljavljanje upnikovih pravic uporabi vsa pravna sredstva izvršbe.
Sodišče lahko predlog za odobritev izvršbe zavrne le, če: predlog za izvršitev spada v pristojnost drugega izvršilnega organa kot tistega, ki je bil obveščen; njegova odločba ali, odvisno od primera, listina v skladu z zakonom ne pomeni izvršilnega naslova; listina za razliko od sodne odločbe ne izpolnjuje vseh formalnih pogojev, ki se zahtevajo z zakonom, ali drugih zahtev v posebnih primerih, ki jih določa zakon; zahtevek ni gotov, v fiksnem znesku in zapadel; dolžnik uživa imuniteto pred izvršbo; nalog vsebuje določbe, ki jih z izvršbo ni mogoče izpolniti; obstajajo druge pravne ovire.
Zoper odločbo, s katero sodišče dopusti zahtevek za odobritev izvršbe, ni mogoče vložiti pritožbe, lahko pa se ponovno preizkusi v okviru pritožbe zoper izvršbo. Zoper odločbo o zavrnitvi zahtevka se lahko pritoži le upnik, in sicer v 15 dneh od vročitve.
V skladu s členi 712, 718, 719 in 720 novega zakonika o civilnem postopku lahko zadevne osebe ali osebe, ki so bile oškodovane z izvršbo, vložijo pritožbe zoper izvršbo, odločbe sodnega izvršitelja in kateri koli izvršilni akt. Odločba o pritožbi se lahko izpodbija le z vložitvijo pravnega sredstva na vrhovno sodišče.
Pristojno sodišče lahko na zahtevo zainteresirane stranke in le iz utemeljenih razlogov odloži izvršbo, dokler ni rešena pritožba zoper izvršbo ali drug zahtevek za izvršbo.
Če sodišče dopusti pritožbo zoper izvršbo, potem popravi izpodbijani izvršilni akt ali razglasi njegovo ničnost, odredi razglasitev ničnosti ali ustavitev same izvršbe ali razglasi ničnost izvršilnega naslova ali ga pojasni.
Če sodišče pritožbo zavrne, mora pritožnik morda plačati odškodnino za škodo, povzročeno zaradi zamude pri izvršitvi, ter globo, če je bila pritožba vložena v slabi veri.
Končna odločitev o dopustitvi ali zavrnitvi pritožbe se po uradni dolžnosti in takoj pošlje tudi sodnemu izvršitelju.
Če se pritožba dopusti, je sodni izvršitelj dolžan upoštevati ukrepe, ki jih sprejme ali odredi sodišče.
1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?
Glej odgovor na vprašanje 1.8.1.