1 Kakšni so stroški sodnih postopkov in kdo jih običajno nosi?
„Stroški“ v pravnem žargonu zajemajo več postavk iz člena 1018 sodnega zakonika (code judiciaire/gerechtelijk wetboek).
Stroški vključujejo:
- razne sodne takse in takse za registracijo ter kolkovino, plačane pred razveljavitvijo zakona o kolkovinah (Code des droits de timbre/Wetboek der zegelrechten);
- stroške, pristojbine in nadomestila v zvezi s sodnimi listinami;
- stroške izdaje izvoda sodbe;
- stroške vseh pripravljalnih ukrepov, zlasti nadomestila prič in izvedencev;
- potne stroške in dnevnice sodnikov, sodnih tajnikov in strank, ki morajo potovati po nalogu sodišča, ter stroške dokumentov, sestavljenih izključno za postopek;
- nadomestilo za odvetniške stroške iz člena 1022;
- honorarje, prejemke in stroške mediatorja, imenovanega v skladu s členom 1734;
- prispevek iz člena 4(2) zakona z dne 19. marca 2017 o ustanovitvi proračunskega sklada za nadaljnjo pravno pomoč (aide juridique de deuxième ligne/juridische tweedelijnsbijstand).
Nadomestilo za odvetniške stroške je pavšalni prispevek za stroške in honorarje odvetnikov, ki ga lahko stranka, ki je uspela, zahteva od neuspele stranke.
Kdo lahko zaprosi za dodelitev nadomestila za odvetniške stroške?
Nadomestilo za odvetniške stroške iz člena 1022 sodnega zakonika je pavšalni prispevek k pravnim stroškom in honorarjem stranke, ki je uspela.
Če ga zahteva ena od strank, po možnosti na podlagi posredovanja sodišča, lahko to sodišče s posebej obrazloženo odločbo zniža ali zviša nadomestilo, pri čemer ta znesek ni višji od najvišjega zneska ali nižji od najnižjega zneska, ki ga določi kralj. Sodišče bo v svoji oceni upoštevalo:
- finančno zmogljivost neuspele stranke, da se zniža znesek nadomestila;
- zapletenost zadeve;
- dogovorjeno pogodbeno nadomestilo za stranko, ki je uspela;
- očitno nerazumnost položaja.
2 Kaj točno je pravna pomoč?
Pravna pomoč združuje več pojmov:
- vsaki osebi zagotavlja pravico do brezplačnega začetnega pravnega posvetovanja v okviru začetne pravne pomoči (aide juridique de première ligne/eerstelijnsbijstand). To posvetovanje bo zagotovil usposobljen odvetnik;
- nekaterim kategorijam oseb omogoča tudi, da prejmejo brezplačno pomoč odvetnika pri obravnavanju katere koli vrste pravnih zadev (nadaljnja pravna pomoč). Ti odvetniki so prostovoljci. Svojim strankam zagotavljajo enake pravne storitve, kot strankam, katerim zaračunajo honorar (svetovanje, pomoč in zastopanje v rednih, upravnih ali mediacijskih postopkih);
- v okviru pravne pomoči so stranke, katerih dohodki so prenizki, da bi krili stroške sodnih ali izvensodnih postopkov, oproščene plačila vseh ali dela taks za registracijo, vpis v register in izdajo overjenih kopij. Poleg tega je zagotovljeno, da javni in ministrski uradniki (sodni izvršitelji, notarji itd.) in tehnični svetovalci (pri izvajanju sodnih ocen) ali mediatorji vpletenim strankam ne zaračunavajo honorarjev za pomoč, ki jo zagotavljajo.
3 Kakšne so zahteve za dodelitev pravne pomoči?
Za pridobitev nadaljnje pravne pomoči morata biti izpolnjena dva pogoja:
- zahtevek ne sme biti očitno nedopusten ali očitno neutemeljen;
- finančni položaj mora ustrezati pogojem dostopa iz členov 508/13/1 do 508/13/4 (kot so bili vstavljeni z zakonom z dne 31. julija 2020 o spremembi sodnega zakonika, da se izboljša dostop do nadaljnje pravne pomoči in pravne pomoči s povišanjem ustreznih zgornjih mej dohodkov).
Popolna brezplačna pravna pomoč:
Posamezna oseba: neto mesečni dohodek manj kot 1 426 EUR.
Posamezna oseba, ki ima vzdrževane družinske člane ali sobiva z zakonskim partnerjem ali katero koli drugo osebo v skupnem gospodinjstvu: neto mesečni dohodek gospodinjstva manj kot 1 717 EUR.
Delna brezplačna pravna pomoč:
Posamezna oseba: neto mesečni dohodek med 1 426 EUR in 1 717 EUR.
Posamezna oseba, ki ima vzdrževane družinske člane ali sobiva z zakonskim partnerjem ali katero koli drugo osebo v skupnem gospodinjstvu: neto mesečni dohodek gospodinjstva med 1 717 EUR in 2 007 EUR.
Od upravičenca se pričakuje, da bo plačal največ 125 EUR.
Zneski veljajo od 1. septembra 2022.
Pravna pomoč se dodeli tudi osebam, ki lahko dokažejo, da nimajo zadostnih sredstev za preživljanje. Sklep urada za pravno pomoč (Bureau d’Aide Juridique/Bureau voor Juridische Bijstand) o dodelitvi popolne ali delne brezplačne nadaljnje pravne pomoči je dokaz o nezadostnih sredstvih za preživljanje.
4 Ali se lahko pravna pomoč dodeli v vseh sodnih postopkih?
Da.
5 Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere?
Da.
V nujnih primerih lahko urad za pravno pomoč prosilca začasno v celoti ali delno oprosti plačila taks, ne da bi mu bilo treba predložiti vseh ali dela dokazil. Prosilec mora dokazila predložiti v roku, ki ga določi urad za pravno pomoč in ki ni daljši od 15 dni od datuma sklepa. Če dokumenti niso predloženi, pravna pomoč samodejno preneha.
Nujnost oceni urad za pravno pomoč.
Prosilec ali njegov odvetnik vloži ustno ali pisno prošnjo za popolno ali delno brezplačno nadaljnjo pravno pomoč pri krajevno pristojnem uradu za pravno pomoč.
Prošnjo lahko vložijo tudi pristojni organi (služba za mednarodno javno sodelovanje zvezne javne službe za pravosodje) v smislu Direktive Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih.
6 Kje lahko dobim obrazec za vlogo za pravno pomoč?
Obrnete se lahko na urad za pravno pomoč v vašem volilnem okrožju.
- Francosko govoreči uradi: https://avocats.be/fr/bureaux-daide-juridique-baj.
- Nizozemsko govoreči uradi: https://www.advocaat.be/nl/gratis-rechtsbijstand/tweedelijnsbijstand.
Ko boste stopili v stik s pristojnim uradom za pravno pomoč, vam bo poslal obrazec vloge za pravno pomoč, ki ga je treba izpolniti.
7 Katere dokumente je treba priložiti obrazcu za vlogo za pravno pomoč?
Dokazila se razlikujejo glede na ustrezno kategorijo osebe. Če živite z eno ali več odraslimi osebami, je treba predložiti tudi dokazila o dohodkih teh oseb.
Za preverjanje, ali so pogoji za upravičenost do brezplačne pravne pomoči izpolnjeni, se lahko zahtevajo dodatni dokumenti.
Opozorilo: nekateri dokumenti veljajo za določen čas. Ne smejo biti starejši od dveh mesecev od datuma vložitve vaše prošnje za dodelitev pravne pomoči.
1) Delate in ste zaposleni
- potrdilo o sestavi gospodinjstva, veljavno dva meseca;
- najnovejša davčna odmera;
- zadnja dva pisna obračuna plače (polna delovna meseca);
- pisni obračuni plače za tekoče leto z regresi in dodatki za dopust;
- potrdilo nacionalnega urada za regres (fizični delavec);
- potrdilo o dohodku za zadnja dva meseca (delavec, zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela).
2) Delate in ste samozaposleni
- potrdilo o sestavi gospodinjstva, veljavno dva meseca;
- najnovejša davčna odmera;
- potrdilo računovodje, iz katerega je razviden povprečni neto dohodek za zadnje tri mesece;
- zadnji obračun DDV.
3) Nezmožni ste za delo
- potrdilo o sestavi gospodinjstva, veljavno dva meseca;
- najnovejša davčna odmera;
- potrdilo zavoda za zdravstveno zavarovanje (mutuelle/ziekenfonds), na katerem so navedena nadomestila, izplačana v zadnjih dveh mesecih;
- letno potrdilo (nezmožnost za eno leto ali več).
4) Ste upokojenec
- potrdilo o sestavi gospodinjstva, veljavno dva meseca;
- najnovejša davčna odmera;
- potrdilo nacionalnega pokojninskega urada (Office national des pensions/Rijksdienst voor pensioenen), veljavno dva meseca.
5) Ste brezposelni
- potrdilo o sestavi gospodinjstva, veljavno dva meseca;
- najnovejša davčna odmera;
- potrdilo o nadomestilih za brezposelnost, prejetih v preteklih dveh mesecih.
6) Prejemate dohodkovno podporo CPAS/OCMW (Centre public d’action sociale/Openbaar Centrum voor Maatschappelijk Welzijn)
- potrdilo CPAS/OCMW, veljavno dva meseca, na katerem sta navedena vrsta in znesek podpore.
7) Prejemate zajamčeni dohodek za ostarele osebe (Garantie de revenus aux personnes âgées – GRAPA/Inkomensgarantie voor ouderen – IGO)
- potrdilo nacionalnega pokojninskega urada, na katerem je naveden znesek GRAPA/IGO.
8) Upravičeni ste do invalidnine
- potrdilo zvezne javne službe za socialno varnost (SPF Sécurité Sociale/FOD Sociale Zekerheid), na katerem so navedeni dodatki za zadnja dva meseca.
9) Prebivate v najemniškem socialnem stanovanju
- obrazec o izračunu socialne najemnine.
10) Ste v postopku kolektivne poravnave dolgov
- potrdilo o sestavi gospodinjstva, veljavno dva meseca;
- najnovejša davčna odmera;
- potrdilo mediatorja za dolgove, veljavno dva meseca, na katerem so navedeni znesek, ki vam ga plačuje, razpoložljivi znesek družinskih dodatkov, če so vključeni, in znesek plačanih fiksnih stroškov.
11) Ste mlajši od 18 let
- kopijo osebne izkaznice ali drugega uradnega dokumenta, ki dokazuje, da ste mladoletnik.
12) Vložili ste vlogo za dovoljenje za prebivanje
- kateri koli dokument, ki potrjuje nezakonito prebivanje (priloge, obveznost zapustitve ozemlja, odločba o zavrnitvi prebivanja, potni list itd.).
13) Ste v priporu
- potrdilo o pridržanju.
8 Kje lahko vložim vlogo za pravno pomoč?
Če poznate odvetnika, ki ponuja brezplačno nadaljnjo pravno pomoč, se lahko obrnete neposredno nanj. Če bo vašo zadevo sprejel, bo zaprosil urad za pravno pomoč, naj ga imenuje.
Če ne poznate nobenih odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč, se lahko za svetovanje odvetnika obrnete na pristojen lokalni urad za pravno pomoč.
9 Kako izvem, ali sem upravičen do pravne pomoči?
O odločitvi urada za pravno pomoč boste obveščeni v 15 dneh od vložitve zahtevka. V vsaki odločitvi o zavrnitvi morajo biti navedeni razlogi za zavrnitev. Obvestilo mora vsebovati ustrezne informacije za vložitev nameravane pritožbe.
10 Kaj moram storiti, če sem upravičen do pravne pomoči?
Obrnite se na svojega odvetnika ali odvetnika, ki ga imenuje urad za pravno pomoč.
11 Če sem upravičen do pravne pomoči, kdo mi izbere odvetnika?
Urad za pravno pomoč imenuje odvetnika, ki je na seznamu prostovoljcev za zagotavljanje pravne pomoči.
12 Ali pravna pomoč krije vse stroške postopkov?
Pravna pomoč zajema honorarje sodnih izvršiteljev ali izvedencev, poštnine in registracijske stroške. Nadaljnja pravna pomoč ni samodejna in je treba zanjo zaprositi urad za pravno pomoč pri sodišču, ki obravnava zadevo (člen 664 in naslednji sodnega zakonika).
13 Če sem upravičen le do omejene pravne pomoči, kdo nosi preostale stroške?
Če je zagotovljena delna brezplačna pravna pomoč, to ne pomeni, da so krite le nekatere storitve/stroški. Pomeni le, da se od upravičenca do delne brezplačne pravne pomoči pričakuje, da bo plačal največ 125 EUR, medtem ko upravičencu do popolne brezplačne pravne pomoči ni treba plačati ničesar. Upravičenci do popolne ali delne brezplačne pravne pomoči prejmejo enake storitve.
14 Ali zajema pravna pomoč tudi pravna sredstva?
Da.
15 Ali se lahko pravna pomoč odvzame pred koncem sodnega postopka (ali celo prekliče, ko je postopek že zaključen)?
Da.
Če se spremenijo pogoji, pod katerimi je upravičenec upravičen do popolne ali delne brezplačne nadaljnje pravne pomoči, mora o tem nemudoma obvestiti svojega odvetnika, ki bo o tem ustrezno obvestil urad za pravno pomoč.
Urad za pravno pomoč lahko na podlagi obrazložene prošnje odvetnika tudi prekine pravno pomoč, če odvetnik meni, da njegovo sodelovanje ne zagotavlja nobene dodane vrednosti.
Drug scenarij za umik: kadar upravičenec očitno ne sodeluje pri obrambi svojih interesov (npr. neodzivanje na zahteve svojega odvetnika).
16 Ali lahko zavrnitev pravne pomoči izpodbijam?
Če se vloga zavrne, je mogoče s pisnim ali ustnim zahtevkom (pri sodnem tajništvu) vložiti tožbo pri delovnem sodišču. Tožbo je treba vložiti v enem mesecu od vročitve odločbe urada za pravno pomoč.
17 Ali vložitev vloge za pravno pomoč pretrga zastaranje?
Če je zagotovljena delna brezplačna pravna pomoč, to ne pomeni, da so krite le nekatere storitve/stroški. Pomeni le, da se od upravičenca do delne brezplačne pravne pomoči pričakuje, da bo plačal največ 125 EUR, pri čemer upravičencu do popolne brezplačne pravne pomoči ni treba plačati ničesar. Upravičenci do popolne ali delne brezplačne pravne pomoči prejmejo enake storitve.