Pravna pomoč

V Franciji se zagotavljanje brezplačne pravne podpore imenuje pravna pomoč (aide juridictionnelle).

1 Kakšni so stroški sodnih postopkov in kdo jih običajno nosi?

Stroški sodnega postopka se razlikujejo glede na naravo in zapletenost zadeve, pa tudi glede na postopek in sodišče, pristojno za odločanje o zadevi.

Razlikovati je mogoče med tremi kategorijami stroškov:

• odvetniškimi honorarji, ki niso določeni s tarifo, tako da se o njih lahko prosto dogovorita odvetnik in stranka, načeloma pa jih mora plačati slednja, razen če je upravičena do pravne pomoči;

• sodnimi stroški, ki so izčrpno navedeni v členu 695 zakonika o civilnem postopku (Code de procédure civile) in vključujejo predvsem:

a. nagrade za odvetnike in javne uradnike (officiers publics ali officiers ministériels), pri čemer se nagrade razlikujejo od honorarjev;

b. stroške postopka, ki se plačajo sodnim izvršiteljem;

c. stroške sodnih izvedenskih mnenj in preiskav;

d. morebitne pričnine, ki so določene s tarifo;

e. pristojbino za obravnavo;

f. izdatke: ti ustrezajo stroškom, določenim s tarifo, ki jih strokovni delavci vnaprej plačajo za potrebe postopka.

Sodne stroške plača neuspešna stranka. To načelo je določeno v členu 696 zakonika o civilnem postopku. Vendar lahko sodnik z obrazloženim sklepom vse stroške ali njihov del naloži drugi stranki, pri čemer določi, kako se stroški razdelijo;

• drugimi stroški strank v postopku: stranke te stroške praviloma krijejo same, razen če sodnik ne odloči drugače, kar lahko stori v kazenskih in tudi civilnih zadevah. Sodišče odloči na podlagi pravičnosti ali finančnega položaja obsojene stranke. To, da se ji stroški ne naložijo, lahko odloči tudi po uradni dolžnosti.

V kazenskih zadevah sodne stroške krije država. Obsojena oseba mora plačati fiksno pristojbino za postopek, katere znesek je odvisen od kaznivega dejanja.

2 Kaj točno je pravna pomoč?

Pravna pomoč je del pravnega in regulativnega okvira za pravno pomoč, določenega z zakonom št. 91-647 z dne 10. julija 1991 in njegovim izvedbenim odlokom št. 2020-1717 z dne 28. decembra 2020. Cilj tega okvira je izpolniti zahteve nacionalnega in mednarodnega prava v zvezi z enakim dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja.

Pravna pomoč zajema:

• pravno pomoč: država v celoti ali delno plača stroške sojenja ali obravnave zadeve pri pritožbenih sodiščih ter stroške postopkov v zvezi z izvrševanjem odločb in poravnav pred uvedbo postopka ali sporazumnih razvez zakonske zveze z zunajsodno poravnavo;
• pomoč za plačilo odvetnika v nesodnih kazenskih postopkih, kot so ukrepi policijskega pridržanja, alternative kazenskemu pregonu (poravnava, mediacija itd.) ali pomoč pridržanim osebam pred disciplinsko komisijo v zaporih;
• pomoč za dostop do sodnega varstva (informacije, napotki in brezplačno pravno svetovanje itd.).

Pravna pomoč in pomoč za plačilo odvetnika v nesodnih postopkih državi omogočata, da krije odvetniške honorarje, nagrade za javne uradnike (sodne izvršitelje, notarje itd.) in sodne stroške. Cilj je zagotoviti, da lahko posamezniki kljub pomanjkanju finančnih sredstev branijo svoje pravice.

Pravna pomoč lahko krije vse stroške ali del stroškov ali jih sploh ne krije. Ne zajema morebitnih stroškov, ki jih krije zavarovalna polica za sodne stroške ali drug režim varstva. Kjer je ustrezno, se delež tako kritih stroškov odbije od zneskov, ki jih v okviru pravne pomoči vnaprej plača država.

3 Kakšne so zahteve za dodelitev pravne pomoči?

Pravno pomoč dodeli urad za pravno pomoč (bureau de l’aide juridictionnelle) pri zadevnem rednem sodišču (tribunal judiciaire) na podlagi več meril v zvezi s finančnimi sredstvi, državljanstvom, krajem stalnega prebivališča in dopustnostjo.

Dodeli se lahko tudi samodejno v okviru nekaterih postopkov in v posebnih primerih, ne da bi bilo treba opraviti dodatnih formalnosti, razen tistih, ki jih nalaga dejanski postopek.

• Pogoji glede sredstev: 

Pravno pomoč lahko dobite, če pristojni organi ugotovijo, da nimate dovolj sredstev, da bi lahko branili svoje pravice pred sodiščem. Pri tem se upoštevajo različne zgornje meje:

• zgornje meje dohodka;
• zgornje meje za premičnine in finančna sredstva;
• zgornje meje za nepremičninsko premoženje.

Opozoriti je treba, da so zgornje meje odvisne od sestave davčnega gospodinjstva. Če pa sta nasprotni stranki v postopku, v zvezi s katerim je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč, iz istega davčnega gospodinjstva, se njuna sredstva preučijo ločeno.

Te zgornje meje so od leta 2021 vsako leto prilagajajo v skladu z opaženimi spremembami cen življenjskih potrebščin, razen tobaka. Prilagoditev je zabeležena v letni okrožnici, objavljeni v Uradnem listu Francoske republike.

Uradi za pravno pomoč torej obravnavajo prošnje na naslednji način:

• glavni kazalnik, ki se uporablja za zagotavljanje skladnosti z zgornjo mejo dohodka, je referenčni obdavčljivi dohodek. Referenčni obdavčljivi dohodek je letna vsota različnih vrst dohodkov, ki prihajajo v davčno gospodinjstvo, kot jo izračuna davčna uprava. Naveden je na naslovni strani odločbe o odmeri davka. Zgornja meja se spreminja glede na sestavo davčnega gospodinjstva;
• če referenčni obdavčljivi dohodek ni na voljo, se uporabi kazalnik obdavčljivih sredstev;
• zgornje meje za premičnine in finančna sredstva (predvsem prihranki) so določene v uredbi. Opozoriti je treba, da se dokazila ne zahtevajo, če prosilec prijavi premoženje v vrednosti nič (0 EUR);
• zgornje meje za nepremičnine izključujejo nepremičnine, ki jih ni bilo mogoče prodati ali zastaviti, ne da bi to resno vplivalo na zadevne osebe. To velja zlasti za glavno prebivališče in nepremičnino, namenjeno poslovni rabi.

Informacije o tem, ali ste upravičeni do pravne pomoči, so na voljo na spletišču service-public.fr. Na spletišču lahko uporabite spletno orodje za simulacijo upravičenosti do pravne pomoči, pri čemer vnesete svoje vire dohodka: https://www.aidejuridictionnelle.justice.fr/simulateur. Opozoriti je treba, da je to orodje okvirno in ne more predvideti odločitve pristojnih organov ter v nobenem primeru ne nadomešča postopka za vložitev prošnje za pravno pomoč.

Pravna pomoč pa se brez upoštevanja dohodkovnih meril dodeli žrtvam najhujših kaznivih dejanj (žrtvam napadov z namenom ogrožanja življenja ali povzročitve telesne poškodbe) in njihovim upravičencem.

Poleg tega člen 19-1 zakona z dne 10. julija 1991 zagotavlja plačilo odvetniku, ki je dodeljen ali imenovan po uradni dolžnosti za omejen seznam postopkov, upravičenosti prejemnika pa se predhodno ne preveri. Upravičenost se preveri naknadno, kar lahko v primeru neupravičenosti privede do izterjave zneskov, ki jih je krila država.

• Pogoj glede državljanstva:

Pravna pomoč se lahko dodeli francoskim državljanom, državljanom države članice EU (razen Danske) ali tujim državljanom, ki imajo zakonito običajno prebivališče v Franciji. Pravna pomoč se v postopku pred francoskim sodiščem lahko dodeli tudi tujim državljanom, ki ne prebivajo v Franciji, vendar imajo državljanstvo države, ki ima s Francijo sklenjen mednarodni ali dvostranski sporazum, s katerim je njenim državljanom priznana pravica do pravne pomoči.

Natančneje, zakonito običajno prebivališče v Franciji je splošno pravilo. Vendar se tujim državljanom dodeli pravna pomoč, ne da bi morali izpolnjevati pogoj glede prebivališča, če so mladoletni, določene priče (témoin assisté), osebe v preiskavi, obdolženci, obtoženci ali obsojenci ali stranke, ki so vložile premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku, če zanje velja odredba o zaščiti v skladu s členom 515-9 civilnega zakonika, če sklenejo sporazum o predhodnem priznanju krivde ali če so udeleženi v postopku v zvezi s pogoji, določenimi v zakoniku, glede vstopa in prebivanja tujih državljanov v Franciji ter pravice do azila v Franciji.

• Pogoj glede dopustnosti:

Pravna pomoč se dodeli osebam, katerih tožba ni očitno nedopustna ali neutemeljena. Ta pogoj se po naravi uporablja le za pravno pomoč in ne za pomoč odvetnika v nesodnih postopkih. Tožba, ki zastara, ali vložitev tožbe kot civilna stranka na podlagi dejstev, ki ne pomenijo kaznivega dejanja, se torej štejeta za očitno nedopustno.

Ta pogoj se ne uporablja za toženca, osebo, ki je civilno odgovorna, določeno pričo (témoin assisté) ali obdolženca, obtoženca ali obsojenca.

Prosilcem se zavrne pravna pomoč za pritožbe, če ni mogoče ugotoviti utemeljenih razlogov za pritožbo.

Posebni primeri

Pravna pomoč se dodeli brez proučitve meril za upravičenost, če je prosilec že prejel pravno pomoč v postopku, ki ga je začel, in se je nasprotna stranka pritožila zoper odločbo v prid prosilca (v tem primeru se šteje, da se pravna pomoč „ohrani“).

Podobno lahko osebe, ki ne izpolnjujejo meril za upravičenost (glede sredstev ali državljanstva), izjemoma prejmejo pravno pomoč, če je njihova tožba posebej relevantna zaradi predmeta spora ali predvidljivih stroškov postopka (člena 3 in 6 zakona z dne 10. julija 1991 o pravni pomoči). To velja tudi za žrtve napada z namenom ogrožanja življenja ali povzročitve telesne poškodbe, da se jim omogoči začetek civilnega postopka, ter za njihove vzdrževane družinske člane.

Poleg tega je veliko postopkov, za katere se pravna pomoč dodeli samodejno. To velja za:

– pritožbe zoper posamezne odločbe, sprejete na podlagi knjige I in naslovov I do III knjige II zakonika o vojaških invalidskih pokojninah in o žrtvah vojne;

– mladoletne osebe, ki so predmet zaslišanja iz člena 388-1 civilnega zakonika;

– postopek pred nacionalnim sodiščem za pravico do azila, razen če je tožba očitno nedopustna;

– priprte osebe:

• proti katerim je uveden disciplinski postopek v zvezi z njihovim pridržanjem;
• za katere velja ukrep osamitve (samodejna osamitev, razširitev ali odprava namestitve v osamitvi, če je to zahteval pripornik);
• pred komisijo za izvrševanje kazenskih sankcij v skladu s členom 720 zakonika o kazenskem postopku; 

– osebe, pridržane v socialno-medicinskem centru za pridržanje (centre socio-médico-judiciaire de sûreté) zaradi odločitev, sprejetih proti njim, da se zagotovi nemoteno delovanje centra.

4 Ali se lahko pravna pomoč dodeli v vseh sodnih postopkih?

Pravna pomoč se dodeli tožnikom in tožencem v nepravdnih in pravdnih zadevah pred katerim koli sodiščem ter v postopku zaslišanja mladoletne osebe.

Dodeli se lahko za celoten postopek ali njegov del in za poskus poravnave pred vložitvijo tožbe.

Pravna pomoč se lahko dodeli tudi za izvršitev sodne odločbe ali katerega koli drugega izvršilnega naslova, tudi če je bil izdan v drugi državi članici EU, razen na Danskem.

5 Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere?

Začasna upravičenost do pravne pomoči se lahko odobri v izrednih razmerah, na primer če postopek ogroža osnovne življenjske pogoje zadevne osebe ali v primeru izvršbe, ki vključuje rubež premoženja ali prisilno izselitev.

O začasni upravičenosti odloča sodnik sodišča, ki obravnava zadevo, na podlagi neuradne prošnje zadevne osebe ali po uradni dolžnosti, če je zadevna oseba vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč, o kateri še ni bila sprejeta odločitev.

Samodejno, torej brez dodatnih pravnih formalnosti, razen tistih, ki se zahtevajo v konkretnem postopku, se odobri, kadar se postopek nanaša na izdajo odredbe o zaščiti, tj. mehanizem za zaščito žrtev nasilja v družini.

Na voljo je tudi sistem zagotovljene pravne pomoči, ki se uporablja za 11 postopkov:

• sodne postopke za odpravo in nadzor ukrepov psihiatrične oskrbe;
• pomoč osebi, ki zaprosi za izdajo odredbe o zaščiti ali jo izpodbija, kot je določeno v členu 515-9 civilnega zakonika;
• takojšnje sojenje;
• odloženo sojenje;
• navzočnost pred preiskovalnim sodnikom;
• obravnava v zvezi z namestitvijo v preiskovalnem priporu ali nadaljnjim pridržanjem;
• pomoč mladoletniku v zvezi s postopki službe za zaščito otrok, postopki pred sodnikom za mladoletnike v kazenskih zadevah ali sodiščem za mladoletnike, prostovoljnim zaslišanjem brez pridržanja, predhodnim zaslišanjem ali preiskavo;
• pomoč obtožencu pred kazenskim porotnim sodiščem (kazensko sodišče prve stopnje, ki obravnava najhujša kazniva dejanja), okrožnim kazenskim sodiščem, kazenskim porotnim sodiščem za mladoletnike ali sodiščem za mladoletnike, ki odloča v kazenskih zadevah;
• postopek pred sodnikom za pripor in izpustitev (juge des libertés et de la détention) v zvezi z vstopom in prebivanjem tujih državljanov;
• postopek pred upravnim sodiščem v zvezi z odstranitvijo tujih državljanov, za katere se uporablja ukrep, ki omejuje njihovo svobodo;
• izvensodni postopki iz točk 2 do 4 člena 11-2 zakona iz leta 1991.

Ta ureditev vašemu odvetniku omogoča, da plačilo svoje plače zahteva od države. Država vam bo izplačala stroške. Vaša upravičenost do pravne pomoči se bo zato preučila po zadevnem postopku. Če se izkaže, da niste upravičeni, boste morali državi povrniti stroške.

6 Kje lahko dobim obrazec za vlogo za pravno pomoč?

Obrazec vloge za pravno pomoč lahko prenesete in natisnete tako, da v svoj brskalnik vnesete naslednjo povezavo: https://www.justice.fr/formulaire/demande-aide-juridictionnelle

Če se vaša vloga nanaša na tekoče ali prihodnje postopke pred sodiščem, je mogoče vložiti tudi spletno vlogo za pravno pomoč neposredno na spletišču https://www.aidejuridictionnelle.justice.fr/.

Za pravno pomoč je mogoče zaprositi pred vložitvijo zahtevka ali med postopkom.

Zanjo lahko zaprosite tudi po koncu postopka, na primer za izvršitev odločbe sodišča.

Obrazec vloge za pravno pomoč lahko pridobite na sodišču v kraju svojega prebivališča ali v kraju, kjer bo potekala obravnava, in na najbližji „pravni točki“ (Maisons de la Justice et du Droit (centri za pravno pomoč), Point d’Accès au Droit (točka za dostop do sodnega varstva) ali Relais d’Accès au Droit (posredovalnica za dostop do sodnega varstva)). Najdete jo lahko na naslednjem spletišču: http://www.annuaires.justice.gouv.fr/lieux-dacces-aux-droits-10111/.

Če imate francosko državljanstvo in prebivate v tujini, lahko obrazec dobite tudi na konzulatih ali pri:

Département de l’entraide, du droit international privé et européen (DEDIPE – Oddelek za medsebojno pravno pomoč, mednarodno zasebno pravo in pravo EU) Ministère de la Justice, Direction des affaires civiles et du sceau,   
13 place Vendôme, 75042 Paris Cedex 01. 

Če ste tuji državljan in ne prebivate v Franciji, lahko obrazec za pravno pomoč dobite pri osrednjem organu, ki ga je vaša država določila za pošiljanje mednarodnih vlog za pravno pomoč. Večina držav je za to določila ministrstvo za pravosodje. Francija je kot pristojni organ za pošiljanje in prejemanje vlog določila zgoraj omenjeno službo pri ministrstvu za pravosodje, in sicer urad za pravo Unije, mednarodno zasebno pravo in pravno pomoč v civilnih zadevah, ki obravnava vloge rezidentov držav članic Sveta Evrope, pogodbenic Evropskega sporazuma o prenosu vlog za pravno pomoč z dne 27. januarja 1977, v civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah.

Če ste državljan države članice Evropske unije, razen Danske, in prebivate v Franciji ali vašo zadevo obravnava francosko sodišče, ste lahko upravičeni do čezmejne pravne pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah v skladu z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003. V Franciji je pristojni urad za obravnavo teh vlog služba za dostop do pravnega varstva in pomoč žrtvam, ki deluje pri uradu za pravno pomoč ministrstva za pravosodje:

Bureau de l’aide juridictionnelle   
Service de l'accès au droit et à la justice et de l'aide aux victimes (SADJAV)   
Ministère de la Justice   
13 place Vendôme 75042 Paris Cedex 01.

Če je vaša vloga v pristojnosti upravnega ali pritožbenega upravnega sodišča, vloge za pravno pomoč ne morete izpolniti prek spleta, temveč morate uporabiti obrazec CERFA (CERFA je subjekt, pristojen za registracijo in revizijo uradnih obrazcev za različne namene v Franciji).

7 Katere dokumente je treba priložiti obrazcu za vlogo za pravno pomoč?

Obrazcu vloge za pravno pomoč morajo biti priložena potrebna dokazila (odmera davka, dokazilo o družinskem položaju ali državljanstvu itd.).

Seznam dokumentov, ki jih je treba zagotoviti, je na voljo na spletišču service-public.fr in v odloku z dne 30. decembra 2020 o vsebini obrazca vloge za pravno pomoč in seznamu dokazil.

Dokazila vam omogočajo, da dokažete, da ste zaradi svojega položaja upravičeni do pravne pomoči, zlasti v zvezi z:

• vašimi finančnimi sredstvi in finančnimi sredstvi oseb, ki živijo v vašem gospodinjstvu;
• predmetom vaše vloge.

8 Kje lahko vložim vlogo za pravno pomoč?

Vlogo lahko predložite ali pošljete uradu za pravno pomoč, pristojnemu glede na kraj vašega stalnega prebivališča, ali uradu, na območju katerega ima sedež sodišče, ki bo odločalo o zadevi.

Pri vsakem splošnem sodišču (prej okrožno sodišče (Tribunal de grande instance)) deluje enotni urad za pravno pomoč, ki obravnava vloge za pravno pomoč, povezane z vložitvijo zadev pri tem sodišču ali drugih sodiščih na območju, za katero je pristojen: splošnem sodišču (tribunal judiciaire), upravnem sodišču (tribunal administratif), delovnem sodišču (conseil de prud’hommes), pritožbenem sodišču (cour d’appel) in upravnem pritožbenem sodišču (cour administrative d’appel).

Izjema od pravila o enotnem uradu je, da imajo tak urad tudi naslednja sodišča:

• kasacijsko sodišče (Cour de cassation), najvišje redno sodišče,
• državni svet (Conseil d’état), najvišje upravno sodišče,
• nacionalno sodišče za pravico do azila (Cour nationale du droit d’asile).

Za pravno pomoč lahko zaprosite tudi prek spleta na naslednjem naslovu: https://www.aidejuridictionnelle.justice.fr/.

9 Kako izvem, ali sem upravičen do pravne pomoči?

Odločbo urada za pravno pomoč boste prejeli na dom.

Na voljo je spletni simulator za oceno morebitne upravičenosti do pravne pomoči: https://www.justice.fr/simulateurs/aide-juridictionnelle

Ta simulacija vam omogoča vpogled v to, ali ste upravičeni do pravne pomoči ali ne. Vendar ni nadomestilo za ustrezno obravnavo vaše vloge, zato ne more predvideti sklepa, ki ga bo sprejel urad za pravno pomoč.

10 Kaj moram storiti, če sem upravičen do pravne pomoči?

Obrniti se morate na svojega odvetnika (ali drugega delavca v pravni stroki: sodnega izvršitelja, izvedenca, notarja itd.) ali odvetnika, ki vam je bil dodeljen v zadevi, ter mu zagotoviti vse informacije in listine, ki jih potrebuje pri svojem delu.

Če ste prejeli omejeno pravno pomoč, se morate z njim dogovoriti o dodatnem honorarju, ki mu ga boste morali plačati. Ta znesek mora biti naveden v sporazumu, ki ga morate podpisati.

11 Če sem upravičen do pravne pomoči, kdo mi izbere odvetnika?

Vse stranke v postopku lahko prosto izberejo odvetnika.

Če odvetnika izberete sami, morate na obrazec vloge za pravno pomoč navesti njegovo ime.

Če pa ne poznate nobenega odvetnika, vam ga bo določil predsednik odvetniške zbornice na splošnem sodišču (prej okrožno sodišče) ali predsednik sodišča, ki obravnava zadevo.

12 Ali pravna pomoč krije vse stroške postopkov?

Polna pravna pomoč krije vse sodne stroške, vključno s plačilom sodnim uradnikom (odvetnikom, sodnim izvršiteljem, izvedencem, notarjem itd.), ki jim je neposredno izplačano. Ta honorar se izračuna v skladu z lestvico ali tarifo in je odvisen od vrste postopka.

Prejmete lahko tudi omejeno pravno pomoč, ki krije od 25 % do 55 % stroškov zadevnega postopka.

13 Če sem upravičen le do omejene pravne pomoči, kdo nosi preostale stroške?

Če vam je odobrena omejena pravna pomoč, boste morali še vedno kriti preostanek honorarja, ki ni določen s tarifo, temveč se o njem dogovorite s svojim odvetnikom, preveri pa ga predsednik odvetniške zbornice, na katerega se lahko obrnete v primeru spora.

Upravičenec do omejene pravne pomoči je tako kot v primeru polne pravne pomoči oproščen predplačila ali plačila stroškov postopka.

14 Ali zajema pravna pomoč tudi pravna sredstva?

• Če ste vi stranka, ki vlaga pritožbo, morate vložiti dodatno vlogo, ki bo ocenjena ob upoštevanju pravno določenih meril za upravičenost.
• Če pa pritožbo vlaga vaša nasprotna stranka, še naprej velja morebitna upravičenost do pravne pomoči, ki vam je bila priznana. Kljub temu morate izrecno predložiti dodatno vlogo uradu za pravno pomoč pri splošnem sodišču v kraju vašega prebivališča ali v okrožju, kjer je sedež pritožbenega sodišča. Zaradi te nove zahteve se ne bodo nadalje preučila dokazila ali zlasti vaša sredstva;
• Če ste pravno pomoč prejeli že v predhodnih fazah postopka in želite vložiti pritožbo, prejšnje odločbe o upravičenosti ne veljajo več. Vlogo morate vložiti pri uradu za pravno pomoč pri kasacijskem sodišču, ki poleg dopustnosti načrtovane pritožbe upošteva tudi višino vaših sredstev. V zvezi s pritožbami se pravna pomoč lahko zavrne, če ni mogoče navesti utemeljenih razlogov za pritožbo.

15 Ali se lahko pravna pomoč odvzame pred koncem sodnega postopka (ali celo prekliče, ko je postopek že zaključen)?

Pravna pomoč se vam lahko v celoti ali delno odvzame (člen 50 zakona iz leta 1991 ter členi 65 do 68 odloka 2020-1717 z dne 28. decembra 2020 o pravni pomoči) med sodnim postopkom ali po njem, in sicer v naslednjih primerih:

• če je bila pravna pomoč pridobljena na podlagi neresničnih izjav ali netočnih dokumentov;
• če postopek pomeni zlorabo postopka ali je bil ugotovljen kot zavlačevalen ali očitno nedopusten;
• če se med postopkom vrednost premičnega ali nepremičnega premoženja upravičenca znatno poveča;
• če so bila s končnim sklepom pridobljena sredstva, ki presegajo pragove za upravičenost do pravne pomoči;
• če so zunanji elementi življenjskega sloga upravičenca do pravne pomoči ali upravičenca do pomoči za plačilo odvetnika očitno nezdružljivi z zneskom letnih sredstev, ki se upoštevajo pri oceni njegove upravičenosti.

Na podlagi sklepov o odvzemu pravne pomoči mora prejemnik vrniti znesek prispevka, ki ga je plačala država. V tem primeru bodo organi države zoper vas izdali nalog za izterjavo, v katerem bo navedeno, kako povrniti stroške postopka, ki jih je vnaprej plačala država.

16 Ali lahko zavrnitev pravne pomoči izpodbijam?

Če vam je bila pravna pomoč zavrnjena, se lahko zoper sklep pritožite.

Pritožite se lahko sami ali s pomočjo odvetnika.

Pritožbo lahko vložite zoper sklep o dokončni zavrnitvi pravne pomoči ali zoper sklep o dodelitvi omejene pravne pomoči, če ste vložili vlogo za polno pravno pomoč.

Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh po vročitvi sklepa.

V pritožbi morate navesti razloge, zaradi katerih izpodbijate sprejeti sklep. Primer: napaka glede števila oseb v vašem gospodinjstvu ali zneska vaših sredstev.

Pritožbo je treba s priporočeno pošto s potrdilom o prejemu poslati uradu za pravno pomoč, ki je izdal sklep.

Priložiti morate kopijo izpodbijanega sklepa.

Organ, ki je izdal sklep, bo vašo vlogo posredoval organu, pristojnemu za obravnavo pritožbe. Kateri organ je pristojen za obravnavo pritožbe, je odvisno od sodišča, ki je pristojno za obravnavo zadeve, v zvezi s katero ste zaprosili za pravno pomoč.

Po preučitvi pritožbe boste o sklepu obveščeni z vročitvijo po pošti.

Ta drugi sklep je dokončen in ga ne boste mogli izpodbijati.

OPOMBA:

• Pritožbo, ki jo odvetnik vloži pri predsedniku upravnega pritožbenega sodišča ali predsedniku pravnega oddelka državnega sveta, je treba poslati prek storitve za pritožbe na daljavo Télérecours.
• Pravna pomoč se lahko dodeli za nazaj, če je stranka vložila tožbo in je z njo uspela, pravna pomoč pa ji je bila zavrnjena, ker naj njena tožba ne bi imela razumnih možnosti za uspeh.

17 Ali vložitev vloge za pravno pomoč pretrga zastaranje?

V skladu s členoma 43 in 44 odloka št. 2020-1717 z dne 28. decembra 2020 vloga za pravno pomoč prekine rok, v katerem se lahko začne postopek ali pritožba, za katero se zahteva pravna pomoč, če je vloga za pravno pomoč vložena v istem roku. Ta rok nato začne ponovno teči, ko urad za pravno pomoč dokončno odloči o vlogi. Enako velja za zastaralni rok.

Urad za pravno pomoč nacionalnega sodišča za pravico do azila je izvzet iz te določbe. Vloga za pravno pomoč zadrži enomesečni rok, ki začne ponovno teči po vročitvi odločbe o dodelitvi pravne pomoči (člen 9-4 zakona z dne 10. julija 1991).