Pravna pomoč

1 Kakšni so stroški sodnih postopkov in kdo jih običajno nosi?

V civilnih in upravnih zadevah so stroški postopka sestavljeni iz državne takse in varščine, stroškov izvedbe dokazov (npr. stroški vabila priče in sodnega izvedenca) ter stroškov strank v postopku in njihovih zastopnikov (pravni stroški, potni stroški itd.). Stroške postopka nosi med postopkom stranka, ki predlaga procesno dejanje, ki vključuje stroške. Tožeča stranka ali pritožnik torej ob vložitvi tožbe ali pritožbe plača državno takso, stroške priče ali izvedenca pa vnaprej plača stranka, ki želi povabiti pričo ali pripeljati izvedenca. Vsaka stranka v postopku mora plačati honorar svojega zastopnika.

Ob koncu postopka se neuspeli stranki običajno naloži povračilo stroškov, ki jih je med postopkom imela nasprotna stranka. V civilnem postopku zavrnitev tožbe običajno pomeni, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške, ki jih je imela v zvezi s sodnim postopkom; če pa se tožbi ugodi, se toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke. Kadar je dosežen kompromis, se stroški običajno delijo v skladu z njim.

2 Kaj točno je pravna pomoč?

Državna pravna pomoč

Državna pravna pomoč je zagotavljanje pravnih storitev odvetnika na stroške države za zastopanje osebe v sodnih ali drugih postopkih, pripravo pravne listine ali zagotavljanje drugega pravnega svetovanja ali zastopanja. Državna pravna pomoč je namenjena predvsem fizičnim osebam, ki zaradi svojega finančnega položaja ne morejo plačati strokovnih pravnih storitev. Državno pravno pomoč izvajajo samo odvetniki. Sodišče pri odločanju o prošnji za državno pravno pomoč oceni prosilčev finančni položaj, možnosti za uspeh njegovega zahtevka (pritožba, tožba, predlog) in pomen obravnavane zadeve zanj. Zastopnik je imenovan v okviru sistema državne pravne pomoči ne glede na prosilčev finančni položaj, kadar je tako imenovanje obvezno (npr. za osumljence ali obdolžence v kazenskem postopku), pa tudi v drugih primerih, če sodišče meni, da je to potrebno za zaščito interesov osebe.

Pogoji in postopek za pridobitev državne pravne pomoči so določeni v zakonu o pravni pomoči, ki jo financira država (riigi õigusabi seadus) (https://www.riigiteataja.ee/en/eli/518122023002/consolide).

Poleg tega se začetno svetovanje ob podpori države zagotavlja vsem ljudem, ki živijo v Estoniji in katerih povprečni bruto dohodek je v četrtletju pred vložitvijo prošnje znašal do 1 200 EUR. Izjema so družinske zadeve v zvezi z otrokovimi pravicami, pri katerih je prag bruto dohodka 2 000 EUR. Zgornja meja dohodka se prav tako ne uporablja za pravno svetovanje za osebe s posebnimi potrebami in starejše osebe, ki ga na pogodbeni podlagi zagotavljata estonska invalidska zbornica (Puuetega Inimeste Koda) in estonska zveza društev upokojencev (Eesti Pensionäride Ühenduste Liit). Več informacij o pravni pomoči, ki jo financira država, je na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje (Justiitsministeerium) (https://www.just.ee/kohtud-ja-oigusteenused/oigusabi/riigi-toetatud-oigusabi).

3 Kakšne so zahteve za dodelitev pravne pomoči?

Državna pravna pomoč 

Fizična oseba lahko prejme državno pravno pomoč, če ji finančni položaj, ko potrebuje pravno pomoč, ne omogoča plačila ustreznih pravnih storitev, ali če zmore pravne storitve plačati le delno ali v obrokih, ali če ji finančni položaj po plačilu pravnih storitev ne omogoča pokritja osnovnih stroškov preživljanja.

Državna pravna pomoč se dodeli brez obveznosti povračila taksa za državno pravno pomoč in stroškov državne pravne pomoči (tj. brezplačno) ali z delnim ali celotnim povračilom (tj. prejemnik nato delno ali v celoti povrne stroške državne pravne pomoči, če stroškov ne krije druga oseba ali država). Sodišče pri odločanju o prošnji za državno pravno pomoč oceni prosilčev finančni položaj, možnosti za uspeh njegovega zahtevka (pritožba, tožba, predlog) in pomen obravnavane zadeve zanj. Ranljive osebe in druge osebe v ranljivem položaju običajno prejmejo državno pravno pomoč, ki jo v celoti krije država.

Zastopnik je imenovan v okviru sistema državne pravne pomoči ne glede na prosilčev finančni položaj, kadar je tako imenovanje obvezno (npr. za osumljence ali obdolžence v kazenskem postopku), pa tudi v drugih primerih, če sodišče meni, da je to potrebno za zaščito interesov osebe.

Pravna pomoč se lahko dodeli tudi pravnim osebam, ki zaradi svojega finančnega položaja ne morejo plačati pravnih storitev, da bi dosegle cilje s področja varstva okolja ali varstva potrošnikov, določene v njihovih statutih, ali iz drugih nujnih razlogov v javnem interesu.

Državna pravna pomoč se ne dodeli, če:

1. lahko prosilec svoje pravice brani sam,
2. prosilec nima pravice, za varovanje katere zaprosi za pravno pomoč,
3. lahko prosilec stroške pravnih storitev krije iz svojega obstoječega premoženja, ki ga je mogoče zlahka prodati, razen premoženja iz člena 14(2) zakona o pravni pomoči, ki jo financira država,
4. stroški pravnih storitev predvidoma ne bodo presegli dvakratnika prosilčevega povprečnega mesečnega dohodka, izračunanega na podlagi povprečnega mesečnega dohodka v štirih mesecih pred vložitvijo prošnje, od katerega se odštejejo davki, plačila obveznega zavarovanja, stroški izpolnjevanja zakonskih preživninskih obveznosti ter razumni stroški za stanovanje in prevoz,
5. iz okoliščin izhaja, da je malo možnosti, da bi prosilec obranil svoje pravice,
6. je prošnja vložena za predložitev odškodninskega zahtevka za nematerialno škodo in v zadevi ni pomembnega javnega interesa,
7. spor zadeva poslovne dejavnosti prosilca in ne vpliva na njegove pravice, ki niso povezane s temi poslovnimi dejavnostmi,
8. je prošnja vložena za zaščito blagovne znamke, patenta, uporabnega ali industrijskega modela, topografij integriranih vezij ali drugih vrst pravic intelektualne lastnine, razen pravic, ki izhajajo iz zakona o avtorski pravici (Autoriõiguse seadus),
9. je prošnja vložena v zadevi, v kateri ima prosilec jasen skupen interes z osebo, ki ni upravičena do državne pravne pomoči,
10. je prošnja vložena za zaščito pravice, ki je bila prenesena na prosilca, in je mogoče sklepati, da je bila ta pravica nanj prenesena z namenom pridobitve državne pravne pomoči,
11. je zagotavljanje pravnih storitev prosilcu zagotovljeno na podlagi pogodbe o zavarovanju pravnih stroškov ali obveznega zavarovanja,
12. je morebitna korist prosilca v tej zadevi nesorazmerno majhna v primerjavi s predvidenimi stroški, ki bi jih imela država z zagotavljanjem pravne pomoči.

Začetno svetovanje

Od 1. junija 2023 so ljudje, ki živijo v Estoniji in katerih povprečni bruto dohodek v četrtletju pred vložitvijo prošnje znaša do 1 200 EUR, upravičeni do začetnega svetovanja, ki ga financira država. Izjema so družinske zadeve v zvezi z otrokovimi pravicami, pri katerih je prag bruto dohodka 2 000 EUR. Zgornja meja dohodka se prav tako ne uporablja za pravno svetovanje za osebe s posebnimi potrebami in starejše osebe, ki ga na pogodbeni podlagi zagotavljata estonska invalidska zbornica (Puuetega Inimeste Koda) in estonska zveza društev upokojencev (Eesti Pensionäride Ühenduste Liit).

4 Ali se lahko pravna pomoč dodeli v vseh sodnih postopkih?

Državna pravna pomoč

Državna pravna pomoč je z nekaj izjemami na voljo v vseh sodnih in izvensodnih postopkih ter v splošnem za vsa pravna vprašanja. Brezplačna državna pravna pomoč se ne dodeli:

• za predložitev odškodninskega zahtevka za nematerialno škodo, ko v zadevi ni pomembnega javnega interesa,
• če spor zadeva poslovne dejavnosti prosilca in ne vpliva na njegove pravice, ki niso povezane s temi poslovnimi dejavnostmi,
• če se prošnja vloži za zaščito blagovne znamke, patenta, uporabnega ali industrijskega modela, topografij integriranih vezij ali drugih vrst pravic intelektualne lastnine, razen pravic, ki izhajajo iz zakona o avtorskih pravicah.

Začetno svetovanje

Začetno svetovanje je z nekaj izjemami na voljo na vseh pravnih področjih.

Pravno svetovanje ne vključuje zastopanja pred sodiščem, vključno s pripravo vlog, razen za:

1. družinske zadeve v zvezi z otrokovimi pravicami,
2. vložitev prošnje za hitri postopek izdaje plačilnega naloga.

5 Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere?

Taki posebni postopki niso vzpostavljeni. Obstoječe možnosti za brezplačno pravno pomoč zajemajo tudi nujne zadeve.

6 Kje lahko dobim obrazec za vlogo za pravno pomoč?

Državna pravna pomoč

Obrazec prošnje za državno pravno pomoč je na voljo na:

Obrazec prošnje za državno pravno pomoč | 91,3 KB | rtf

Obrazec za prijavo finančnega položaja prosilca| 104,24 KB | rtf

Obrazec prošnje za državno pravno pomoč je na voljo tudi v oddelku „Državna pravna pomoč“ na spletišču estonske odvetniške zbornice (Eesti Advokatuur): https://www.riigioigusabi.ee/dokumendid-2.

Začetno svetovanje

Če se želite naročiti na začetno pravno svetovanje, se morate obrniti na HUGO.legal, se prijaviti kot stranka in plačati osebno pristojbino v višini 5 EUR. Kontaktni podatki so na voljo na spletišču: http://www.juristaitab.ee/. Svoje vprašanje lahko objavite tudi na forumu na istem spletišču. Če želite predložiti vprašanje, se morate registrirati z estonsko osebno izkaznico.

7 Katere dokumente je treba priložiti obrazcu za vlogo za pravno pomoč?

Fizična oseba, ki vloži prošnjo za državno pravno pomoč, mora prošnji priložiti podpisano izjavo o svojem finančnem položaju in po možnosti druga dokazila o njem. Osumljencu v kazenskem postopku, ki zahteva imenovanje odvetnika, izjave o svojem finančnem položaju ni treba priložiti.

Če oseba nima prebivališča v Estoniji, mora prošnji priložiti izjavo o svojih dohodkih in o dohodkih članov svoje družine v zadnjih treh letih, ki jo izda pristojni organ države prebivališča take osebe. Če take izjave ni mogoče predložiti iz razlogov, na katere prosilec nima vpliva, se lahko o zagotovitvi pravne pomoči države odloči tudi brez nje.

Obrazec za prijavo finančnega stanja je na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje ter na vseh sodiščih in v odvetniških pisarnah.

8 Kje lahko vložim vlogo za pravno pomoč?

Prošnja za državno pravno pomoč se običajno vloži pri sodišču. Pri katerem sodišču je treba prošnjo vložiti, se določi tako:

a) Stranka v sodnem postopku v civilni, upravni ali prekrškovni zadevi vloži prošnjo za državno pravno pomoč pri sodišču, ki obravnava zadevo ali je pristojno za njeno obravnavo.

b) Če prosilec prosi za državno pravno pomoč za pripravo tožbenega predloga, predloga za nepravdni postopek ali pritožbe v upravnem ali prekrškovnem sodnem postopku, prošnjo vloži pri sodišču, pristojnem za obravnavo tega predloga ali pritožbe.

c) Prošnje za državno pravno pomoč za zastopanje v predobravnavnih civilnih postopkih ali izvensodnih prekrškovnih postopkih ali za pripravo pravnega dokumenta ali drugo pravno svetovanje ali zastopanje se vložijo pri pokrajinskem sodišču v kraju, kjer ima prosilec stalno prebivališče, ali pri pokrajinskem sodišču v kraju, kjer naj bi se zadevne pravne storitve zagotavljale. Če prosilec nima stalnega prebivališča v Estoniji, lahko prošnjo vloži tudi pri pokrajinskem sodišču, na območju pristojnosti katerega se nahaja.

d) Prošnje za državno pravno pomoč za zastopanje v upravnih postopkih se vložijo pri upravnem sodišču v kraju, kjer ima prosilec stalno prebivališče, ali pri upravnem sodišču v kraju, kjer naj bi se zadevne pravne storitve zagotavljale.

e) Če sodelovanje odvetnika ni obvezno ves čas kazenskega postopka in osumljenec ni izbral odvetnika, vendar želi, da ga zastopa odvetnik, vloži prošnjo za državno pravno pomoč pri preiskovalnem organu ali tožilstvu.

f) Če oseba zaprosi za državno pravno pomoč kot oškodovanec v kazenskem postopku, civilna tožeča stranka ali tretja oseba, o odobritvi državne pravne pomoči odloči sodišče, ki vodi postopek, ali v predobravnavnem postopku v kazenski zadevi pokrajinsko sodišče, pristojno za vodenje postopka v zadevni kazenski zadevi.

g) Če oseba zaprosi za državno pravno pomoč za revizijski postopek, o dodelitvi državne pravne pomoči odloči vrhovno sodišče.

h) Prošnje za državno pravno pomoč za zastopanje v izvršilnem postopku se vložijo pri sodišču, pristojnem za obravnavo pritožb v zvezi z dejanji izvršitelja, ki vodi izvršilni postopek.

9 Kako izvem, ali sem upravičen do pravne pomoči?

Informacije o državni pravni pomoči in začetnem svetovanju lahko dobite na sodiščih in v odvetniških pisarnah. Nosilci odvetniških pisarn morajo zagotoviti, da osebe, ki potrebujejo državno pravno pomoč, med delovnim časom brezplačno prejmejo pojasnila o razlogih in postopkih za pridobitev državne pravne pomoči, kot je določeno v zakonu o pravni pomoči, ki jo financira država. Organizatorji začetnega svetovanja morajo prav tako svetovati osebam, ki potrebujejo pomoč, o razlogih in postopkih za pridobitev državne pravne pomoči ter po potrebi brezplačno pomagati pri pravilnem izpolnjevanju prošnje za pravno pomoč.

Informacije o možnostih za pravno pomoč, ki jo financira država, so na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje (Justiitsministeerium) (https://www.just.ee/kohtud-ja-oigusteenused/oigusabi/riigi-toetatud-oigusabi).

10 Kaj moram storiti, če sem upravičen do pravne pomoči?

Državna pravna pomoč

Za pridobitev državne pravne pomoči se prošnje (točka 6) skupaj z izjavo o finančnem stanju prosilca (točka 7) navadno vložijo pri sodišču, ki prošnjo za državno pravno pomoč (točka 8) obravnava.

Prošnje za državno pravno pomoč se vložijo v estonščini ali drugem jeziku, ki je v Estoniji običajen (prevod uredi referent). Vložiti jo je mogoče tudi v angleščini, če je prosilec za državno pomoč fizična oseba s stalnim prebivališčem v drugi državi članici Evropske unije ali državljan druge države članice EU ali če je pravna oseba s sedežem v drugi državi članici EU.

Kadar se sodelovanje odvetnika v postopku zahteva z zakonom, osebi za pridobitev državne pravne pomoči ni treba storiti ničesar (razen če sama najame odvetnika) – za dodelitev odvetnika osebi mora poskrbeti uradnik, ki vodi postopek, osebi pa prošnje ni treba vložiti.

Začetno svetovanje

Če se želite naročiti na začetno pravno svetovanje, se morate obrniti na HUGO.legal, se prijaviti kot stranka in plačati osebno pristojbino v višini 5 EUR. Kontaktni podatki so na voljo na spletišču: http://www.juristaitab.ee/. Svoje vprašanje lahko objavite tudi na forumu na istem spletišču. Če želite predložiti vprašanje, se morate registrirati z estonsko osebno izkaznico.

11 Če sem upravičen do pravne pomoči, kdo mi izbere odvetnika?

Državna pravna pomoč

Estonska odvetniška zbornica (Eesti Advokatuur) na zahtevo preiskovalnega organa, tožilstva ali sodišča imenuje odvetnika, ki naj bi zagotovil državno pravno pomoč. Posameznik v splošnem nima pravice izbirati, kateri odvetnik mu bo zagotovil državno pravno pomoč. Vendar ima pravico, da zaprosi za državno pravno pomoč, ki naj bi jo zagotovil točno določen odvetnik, če ta odvetnik s tem soglaša. V takem primeru je treba ime odvetnika, ki je dal soglasje, takoj navesti v prošnji za državno pravno pomoč.

Sodišče, tožilstvo in preiskovalni organ niso pooblaščeni, da bi se z odvetnikom dogovorili o zagotovitvi državne pravne pomoči ali imenovali odvetnika za zagotovitev državne pravne pomoči.

Začetno svetovanje

Pri začetnem svetovanju si lahko oseba, ki potrebuje pomoč, izbere odvetnika glede na svojo lokacijo in področje svetovanja ali poišče odvetniško pisarno.

12 Ali pravna pomoč krije vse stroške postopkov?

Ne. Državna pravna pomoč krije potne stroške in stroške nastanitve odvetnika ali nosilca odvetniške pisarne v zvezi z zagotavljanjem državne pravne pomoči, stroške prevajanja in stroške, povezane s predložitvijo dokazov. Poleg tega lahko sodišče na zahtevo osebe odredi, da se jo v okviru postopkovne pomoči v celoti ali delno razbremeni stroškov postopka.

13 Če sem upravičen le do omejene pravne pomoči, kdo nosi preostale stroške?

Ob državni pravni ali postopkovni pomoči, ki je predmet delnega nadomestila, stroške krije neuspela nasprotna stranka, druga oseba ali država.

14 Ali zajema pravna pomoč tudi pravna sredstva?

Da. Državna pravna pomoč zajema pritožbe, kasacijske pritožbe, pritožbe zoper odločbe in revizijske postopke.

15 Ali se lahko pravna pomoč odvzame pred koncem sodnega postopka (ali celo prekliče, ko je postopek že zaključen)?

Če je sodišče, preiskovalni organ ali tožilstvo odločilo dodeliti državno pravno pomoč, lahko na zahtevo odvetnika, ki zagotavlja državno pravno pomoč, ali na lastno pobudo v skladu s postopkom iz zakona o pravni pomoči, ki jo financira država, kadar koli znova presodi, ali razlogi za dodelitev državne pravne pomoči iz tega zakona pri zadevnem prosilcu še obstajajo, in če ne, dodelitev državne pravne pomoči prekine.

Če državna pravna pomoč preneha, je odvetnik, ki državno pravno pomoč zagotavlja, te obveznosti oproščen, sodišče pa na njegovo zahtevo določi znesek njegovega honorarja za pravno pomoč in obseg, v katerem se mu povrnejo stroški državne pravne pomoči. Hkrati sodišče določi obveznost prejemnika državne pravne pomoči, da državi v celoti ali delno povrne znesek, ki ga je treba plačati odvetniku.

16 Ali lahko zavrnitev pravne pomoči izpodbijam?

Zoper sklep o zavrnitvi državne pravne pomoči se je mogoče pritožiti po postopku, določenem v zakonodaji, ki ureja zadevni sodni postopek.

17 Ali vložitev vloge za pravno pomoč pretrga zastaranje?

Ne.

Več informacij

Za več informacij o estonskem sistemu brezplačne pravne pomoči se obrnite na ministrstvo za pravosodje na naslednjem naslovu:

Ministrstva za pravosodje (Justiitsministeerium)

Suur-Ameerika 1, 10122 Talin

Tel.: (+372) 620 8100

E-naslov: info@just.ee