Izvrševanje sodnih odločb

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Pravila o izvrševanju sodnih odločb v civilnih postopkih, vključno z gospodarskimi zadevami, so podrobno določena v poljskem zakoniku o civilnem postopku (Kodeks postępowania cywilnego) z dne 17. novembra 1964 (Uradni list 2021, točka 1805, kakor je bil spremenjen).

Izvršba pomeni, da pristojni nacionalni organi uporabijo zakonsko določene prisilne ukrepe za izterjavo plačil, ki so upnikom dolgovana na podlagi izvršilnega naslova (tytuł wykonawczy). Izvršilni postopek se začne z vložitvijo predloga za izvršbo.

Podlaga za izvršbo je izvršilni naslov. Praviloma je izvršilni naslov sklep o izvršbi (tytuł egzekucyjny) s klavzulo o izvršljivosti (člen 776 zakonika o civilnem postopku). Ta klavzula se ne zahteva za nekatere sodne odločbe, izdane na ravni držav članic, ali sporazume o poravnavi in javne listine iz člena 1153(14) zakonika o civilnem postopku. Če te sodne odločbe, sporazumi o poravnavi in javne listine izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se štejejo za izvršilni naslov, s katerim se lahko upniki obrnejo neposredno na izvršilni organ.

V izvršilni postopek sta vključeni dve vrsti organov:

• sodni organi – v postopku za vključitev klavzule o izvršljivosti v sklep o izvršbi (predsedujoči sodnik, okrajno sodišče (sąd rejonowy), okrožno sodišče (sąd okręgowy) in pritožbeno sodišče (sąd apelacyjny), sodni uradnik (referendarz sądowy)),
• izvršilni organi – v zadevnem izvršilnem postopku so to okrajna sodišča in sodni izvršitelji (komornik) (člen 758 zakonika o civilnem postopku).

Stranki v postopku v zvezi s klavzulo o izvršljivosti in v izvršilnem postopku sta dolžnik in upnik.

Poljsko pravo razlikuje med naslednjima vrstama izvršilnega postopka:

izvršba denarnih terjatev, ki izhajajo iz:

• premičnin,
• plačil za delo,
• bančnih računov,
• drugih terjatev,
• drugih pravic na premoženju,
• nepremičnin,
• morskih plovil;

izvršba nedenarnih terjatev:

• odstop premičnega premoženja,
• izročitev nepremičninskega premoženja,
• izvršba odločb, ki zahtevajo izjavo o nameri, vključno s sklenitvijo pogodbe (člen 1047 zakonika o civilnem postopku),
• izvršba zamenljivih in nezamenljivih dejanj in opustitev (členi 1049 do 1056 zakonika o civilnem postopku),

izvršba preživninskih zahtevkov – sodišče klavzulo o izvršljivosti samodejno vključi v izvršilni naslov o dodelitvi preživnine. V takih zadevah se izvršilni naslov samodejno vroči upniku. V zadevah, v katerih se naloži preživnina, se lahko izvršilni postopek začne na zahtevo sodišča prve stopnje, ki je obravnavalo zadevo. Ta zahteva se vloži pri pristojnem izvršilnem organu. Sodni izvršitelj mora po uradni dolžnosti izvesti preiskavo za ugotovitev dolžnikovega zaslužka, premoženja in kraja stalnega prebivališča. Če se to izkaže za neučinkovito, policija na zahtevo sodnega izvršitelja sprejme ustrezne ukrepe za ugotovitev dolžnikovega kraja stalnega prebivališča in dela. Preiskavo je treba izvesti v največ šestmesečnih presledkih. Če z njo ni mogoče ugotoviti dolžnikovih dohodkov ali premoženja, sodni izvršitelj pri sodišču prosi, naj dolžniku odredi razkritje njegovega premoženja. Če dolžnik zaostaja s plačili za več kot šest mesecev, se sodni izvršitelj po uradni dolžnosti obrne na nacionalni sodni register (Krajowy Rejestr Sądowy) s predlogom, naj se dolžnik vključi na seznam plačilno nesposobnih dolžnikov. Neuspešna izvedba izvršilnega ukrepa ni podlaga za ustavitev postopka.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

V skladu s členom 758 zakonika o civilnem postopku so za zadeve v zvezi z izvršbo pristojna okrajna sodišča in sodni izvršitelji, ki delujejo v njihovem imenu.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

V skladu s členom 803 zakonika o civilnem postopku je izvršilni naslov podlaga za izvršbo celotne terjatve v zvezi z vsemi vrstami dolžnikovega premoženja, razen če ni določeno drugače. Izvršilni organ ni pristojen za presojo veljavnosti in relevantnosti izvršilnega naslova, za katerega velja ta obveznost. Mora pa preveriti izpodbojnost terjatve, ki jo zajema izvršilni naslov.

Praviloma je v izvršilni naslov vključena klavzula o izvršljivosti.

V skladu s členom 777 zakonika o civilnem postopku so izvršilni naslovi:

• pravnomočna ali neposredno izvršljiva sodna odločba in sporazumi o poravnavi, doseženi na sodišču;
• pravnomočna ali takoj izvršljiva odločitev sodnega uradnika;
• druge sodne odločbe, sporazumi o poravnavi in pravni instrumenti, ki se izvršijo s sodno izvršbo;
• notarska listina, v skladu s katero dolžnik prostovoljno upošteva izvršilni ukrep, s katerim se od njega zahteva plačilo zneska ali izročitev predmetov, določenih glede na vrsto, v količini, ki je navedena v listini, ali izročitev predmetov, določenih posamično, če je v listini določen datum, do katerega mora biti ta obveznost izpolnjena, ali opredeljen dogodek, ki se mora zgoditi, da se opravi izvršba;
• notarska listina, v skladu s katero dolžnik prostovoljno upošteva izvršilni ukrep, s katerim se od njega zahteva plačilo zneska, določenega v listini ali določenega s klavzulo o indeksaciji, kadar sta v listini opredeljena dogodek, ki se mora zgoditi za izpolnitev te obveznosti, in datum, do katerega lahko upnik predlaga, naj se v listino vključi klavzula o izvršljivosti;
• notarska listina iz odstavkov 4 ali 5, v skladu s katero oseba, ki ni osebni dolžnik in katere premoženje, terjatev ali pravica je zavarovana s hipoteko ali zastavo, prostovoljno upošteva izvršilni ukrep zoper premoženje, ki je pod hipoteko ali zastavljeno, da poplača denarno terjatev zavarovanega upnika.

Dolžnikova izjava o prostovoljni podreditvi izvršbi se lahko poda tudi v ločeni notarski listini.

Za izvršilni naslov se lahko štejejo samo veljavne sodne odredbe, ki vključujejo klavzulo o izvršljivosti ali so neposredno izvršljive (na podlagi naloga za neposredno izvršljivost, ki se izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo ene od strank v postopku). Notarska listina se šteje za enakovredno izvršilnemu naslovu, če izpolnjuje pogoje iz zakonika o civilnem postopku in notarskega pravilnika.

Drugi izvršilni naslovi so med drugim: izvleček iz seznama terjatev v stečajnem postopku, pravno veljavna bančna poravnava, načrt porazdelitve zneskov, pridobljenih z uresničitvijo hipoteke, bančni izvršilni naslov, kot je določen v bančni zakonodaji, vendar šele, ko sodišče vanj vključi klavzulo o izvršljivosti, sodne odločbe tujih sodišč in sporazumi o poravnavi, doseženi na teh sodiščih, potem ko jih poljsko sodišče razglasi za izvršljive. Sodne odločbe, ki so jih sodišča tujih držav izdala v civilnih zadevah in so izvršljive s sodno izvršbo, se štejejo za izvršilne naslove, potem ko jih za izvršljive razglasi poljsko sodišče. Izvršljivost se razglasi, če je zadevna sodna odločba izvršljiva v državi izvora in ni ovir, kot so navedene v členu 1146(1) in (2) zakonika o civilnem postopku.

3.1 Postopek

Izvršilni naslov je podlaga za začetek izvršilnega postopka. Praviloma sodišče prve stopnje, ki obravnava zadevo, vključi klavzulo o izvršljivosti v izvršilne naslove, ki jih sprejme sodišče (člen 781(1) zakonika o civilnem postopku).

Sodišče prouči predloge za vključitev klavzule o izvršljivosti brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v treh dneh po predložitvi pristojnemu organu (člen 781(1) zakonika o civilnem postopku). Klavzula o izvršljivosti se po uradni dolžnosti vključi v naslove, izdane v postopkih, ki so se ali bi se lahko začeli po uradni dolžnosti. Sodišče po uradni dolžnosti vključi klavzulo o izvršljivosti v plačilne naloge, izdane v elektronsko vodenih pisnih postopkih, takoj ko postanejo pravnomočni (člen 782 zakonika o civilnem postopku).

Praviloma se lahko izvršilni ukrep uvede na podlagi predloga. V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, se lahko izvršilni postopek začne po uradni dolžnosti na predlog sodišča prve stopnje, ki obravnava zadevo, vložen pri pristojnem sodišču ali sodnem izvršitelju (člen 796(2) zakonika o civilnem postopku).

Upnik lahko predlog za začetek izvršilnega postopka vloži pri pristojnem okrajnem sodišču ali sodnem izvršitelju, ki spada k navedenemu sodišču. Predlog lahko predložijo tudi drugi pristojni organi (sodišče ali državno tožilstvo (prokuratura) v zadevah v zvezi z izvrševanjem glob, denarnih kazni, sodnih taks in stroškov postopka, ki se plačajo v državno blagajno (Skarb Państwa).

Praviloma se predlogi za začetek izvršilnega postopka vložijo pisno. Priložiti jim je treba izvršilni naslov.

Pravila, ki urejajo pobiranje taks in njihovo višino, ureja zakon o stroških sodnih izvršiteljev (Ustawa o kosztach komorniczych) z dne 28. februarja 2018 (Uradni list 2023, točka 1357).

Pobirajo se naslednje takse za izvršbo:

(1) takse za izvršbo za vodenje izvršilnega postopka, za izvršitev odredbe za zavarovanje plačila denarne terjatve ali evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov ali za izvršitev sklepa o zavarovanju dokaza ali odreditve izročitve dokaza v zadevah intelektualne lastnine: v zadevah, ki vključujejo izvršbo denarnih terjatev, sodni izvršitelj dolžniku zaračuna sorazmerno takso v višini 10 % izterjane terjatve. Če dolžnik v enem mesecu po vročitvi obvestila o začetku izvršilnega postopka sodnemu izvršitelju ali na njegov bančni račun plača celotno terjatev ali del terjatve, ki je predmet izvršbe, sodni izvršitelj dolžniku zaračuna sorazmerno takso v višini 3 % tako izterjane terjatve. Najnižja taksa za tako izterjano terjatev znaša 150 PLN. Če je bila terjatev izvršena izključno zaradi izvršbe na drugo terjatev, bančni račun, plačilo za delo ali socialnovarstvene prejemke ali zaradi dolžnikovega plačila terjatve sodnemu izvršitelju ali na njegov bančni račun po izteku roka enega meseca od dneva, ko je bilo dolžniku vročeno obvestilo o začetku izvršilnega postopka, znaša najnižja taksa 200 PLN.

Če je bila terjatev izvršena na način, ki ni opisan zgoraj, znaša najnižja taksa 300 PLN.

Pavšalna taksa za vlogo za izročitev premičninskega premoženja znaša 400 PLN. Pavšalna taksa za vlogo za izročitev nepremičnine, ki služi dolžnikovim stanovanjskim potrebam, ali za odstranitev katerega koli premičninskega premoženja iz prostorov, ki jih dolžnik uporablja za svoje stanovanjske potrebe, znaša 1 500 PLN. Pavšalna taksa za vlogo za pridobitev posesti druge nepremičnine ali odstranitev katere koli premičnine iz drugih prostorov znaša 2 000 PLN. Če dolžnik nepremičnino, prostore ali sobo uporablja izključno za opravljanje poslovnih dejavnosti, se taksa 2 000 PLN poveča za 1 000 PLN na sobo za drugo in vsako nadaljnjo sobo, ki je del nepremičnine ali prostorov, ki so predmet izvršbe. Skupna taksa ne sme presegati 30 000 PLN.

Pavšalna taksa za:

• izročitev premoženja stečajnemu upravitelju ali upravitelju premoženja,
• prenos upravljanja premoženja upravitelju premoženja,
• hrambo dokaznega predmeta v zadevah intelektualne lastnine ali
• izročitev dokaznega predmeta v zadevah intelektualne lastnine znaša 400 PLN.

Pavšalna taksa za sodelovanje pri premagovanju fizičnega odpora dolžnika in za izvršitev navodil sodišča o namestitvi dolžnika v pripor znaša 1 000 PLN.

Če dolžnik plača terjatev, navedeno v izvršilnem naslovu, najpozneje tri dni pred zapadlostjo izvršbe, sodni izvršitelj upniku povrne 50 % plačane takse. Če dolžnik plača terjatev, preden mu je bilo vročeno obvestilo o začetku izvršbe ali poziv za prostovoljno plačilo, sodni izvršitelj upniku povrne tisti del plačanega zneska, ki presega 200 PLN;

(2) takse za vodenje drugih postopkov ali opravljanje drugih dejavnosti.

Pavšalna taksa za vlogo za:

• izvršbo odločbe o zavarovanju dediščine ali
• sestavo popisa zapuščine znaša 400 PLN.

Pavšalna taksa za neposredno in osebno vročitev pisanj, če tako odredi sodišče ali to zahteva vložnik, znaša 60 PLN. Taksa se zaračuna za vročitev določenega pisanja v zadevi na en sam naslov, ne glede na število naslovnikov, ki prebivajo na tem naslovu, in število poskusov vročitve. Pavšalna taksa za vlogo za ukrepe za ugotovitev trenutnega naslova naslovnika znaša 40 PLN. Pavšalna taksa za pripravo uradnih ugotovitev dejstev znaša 400 PLN.

3.2 Glavni pogoji

Izvršilni ukrep se začne na podlagi predloga, ki ga upnik vloži skupaj z izvršilnim naslovom. Pomembno je, da je v vlogi naveden dolžnik. Upnik lahko navede, kako bo izvršba izvedena, tj. z navedbo zadevnih premoženjskih pravic. Za izvršbo premoženjskih terjatev je treba navesti tudi zemljiškoknjižni urad (księga wieczysta). V primeru izvršbe, ki vključuje premično premoženje, ni treba podrobno navesti vsakega kosa premičnega premoženja, saj izvršba velja za vse dolžnikovo premično premoženje.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Izvršilni ukrep se lahko izvede v zvezi z vsemi predmeti ali opremo, ki sestavljajo dolžnikovo premoženje, vključno s premičnim premoženjem, nepremičninami, plačilom za delo, bančnimi računi, delom nepremičnin, morskimi plovili ter drugimi dolžnikovimi terjatvami in premoženjskimi pravicami.

S členi 829, 830 in 831 zakonika o civilnem postopku so uvedene nekatere omejitve glede vrste predmeta ali opreme, v zvezi s katerimi se lahko izvede izvršba. V skladu z navedenimi določbami so iz izvršbe izvzeti naslednji predmeti ali oprema: gospodinjski predmeti, posteljnina, spodnje perilo in vsakodnevna oblačila, kot so lahko potrebni za izpolnjevanje osnovnih domačih potreb dolžnika in njegovih vzdrževanih družinskih članov, ter oblačila, ki jih dolžnik potrebuje za opravljanje javnih ali poklicnih dolžnosti; zaloge hrane in goriva, ki jih dolžnik in njegovi vzdrževani družinski člani potrebujejo za izpolnitev osnovnih potreb za en mesec; orodja in drugi pripomočki, ki jih dolžnik potrebuje za opravljanje plačanega dela, in surovine, ki so potrebne za proizvodni proces za en teden, razen motornih vozil.

Poleg zakonika o civilnem postopku obstajajo tudi drugi nacionalni predpisi, s katerimi so opredeljeni vrste terjatev, ki so izvzete iz izvršilnega ukrepa, in obseg, v katerem se tako izvzetje uporablja (npr. zakonik o delovnih razmerjih (Kodeks pracy) določa, v kakšnem obsegu se lahko izterja plačilo za delo).

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Izvršilni naslov je podlaga za izvršbo celotne terjatve v zvezi z vsem dolžnikovim premoženjem, razen če je določeno drugače.

Dolžniki lahko upravljajo svoje premoženje, razen če jim sodišče to pravico odvzame.

Ko se izvršilni postopek zoper premično premoženje začne, sodni izvršitelj zaseže premoženje in sestavi poročilo o zasegu. Zaseg učinkuje tako, da upravljanje zasežene premičnine ne vpliva na nadaljnji potek postopka in da je mogoče izvršilni postopek v zvezi z zaseženo premičnino začeti tudi zoper kupca. Vendar lahko sodni izvršitelj v kateri koli fazi postopka nadzor nad zaseženim premičnim premoženjem iz pomembnih razlogov prenese na drugo osebo, pri čemer upnik ni izključen.

Če je izvršilni ukrep uveden v zvezi z nepremičnino, sodni izvršitelj najprej od dolžnika zahteva, naj plača dolg v dveh tednih, sicer bo sodni izvršitelj opisal in ocenil vrednost premoženja. Upravljanje nepremičnine po zasegu ne vpliva na nadaljnji potek postopka. Kupec lahko v postopku sodeluje kot dolžnik.

Kadar se od dolžnika zahteva, naj se vzdrži določenega ravnanja ali naj se ne vmešava v upnikovo ravnanje, in dolžnik te obveznosti ne upošteva, ga sodišče na zahtevo upnika oglobi; če dolžnik take globe ne plača, se kaznuje z zaporno kaznijo.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Zakonik o civilnem postopku ne določa rokov za vložitev predlogov za izvršbo. Vendar po poljskem pravu terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo sodišča ali drugega organa, imenovanega za obravnavo takih zadev, ali s sodno odločbo arbitražnega sodišča, ali terjatve, ugotovljene s sporazumom, doseženim na sodišču ali arbitražnem sodišču, ali sporazumom, ki je bil dosežen z mediacijo in ga je sodišče odobrilo, zastarajo po šestih letih, tudi če je zastaralni rok za take terjatve krajši (člen 125(1) civilnega zakonika (Kodeks cywilny)). Če so s tako potrjeno terjatvijo zajete periodične obveznosti, za morebitne prihodnje terjatve v zvezi s takimi periodičnimi obveznostmi velja triletni zastaralni rok.

Predloge za izvršbo prouči pristojni organ, da ugotovi, ali izpolnjujejo formalne zahteve in merila za dopustnost. Če posebne zahteve niso izpolnjene, se lahko predlog zavrne ali izvršilni postopek ustavi.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Stranke v postopku se lahko pritožijo zoper sodno odredbo za vključitev klavzule o izvršljivosti.

V izvršilnem postopku so na voljo naslednja pravna sredstva:

• pritožba zoper ukrepe sodnega izvršitelja (ki jo je treba vložiti pri okrajnem sodišču; to velja tudi za primere, ko sodni izvršitelj ne ukrepa. Pritožbo lahko vloži stranka ali oseba, katere pravice so zaradi ukrepa ali opustitve sodnega izvršitelja kršene ali ogrožene. Rok za vložitev pritožbe je en teden od dneva ukrepa ali dneva, ko je stranka ali oseba izvedela za opustitev ukrepa);
• pritožba zoper sodno odredbo (pritožba zoper odločitev sodnega uradnika) za vključitev klavzule o izvršljivosti (člen 795 zakonika o civilnem postopku – rok za vložitev pritožbe se v primeru upnika izračuna od datuma, ko mu je bil dodeljen izvršilni naslov ali ko je bila izdana odločba o zavrnitvi izvršbe, v primeru dolžnika pa od datuma, ko mu je bilo vročeno obvestilo o začetku izvršilnega postopka);
• pritožba zoper sodno odredbo o razglasitvi evropskega plačilnega naloga za izvršljivega (člen 795(5) zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper sodno odredbo za prekinitev ali ustavitev postopka (člen 828 zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper sodno odredbo za omejitev izvršbe (člen 839 zakonika o civilnem postopku);
• sodna odredba o omejitvi izvršbe in pritožba zoper navedeno odredbo (člen 839 zakonika o civilnem postopku);
• tožbe, s katerimi dolžnik izpodbija izvršilne ukrepe (členi 840 do 843 zakonika o civilnem postopku);
• pritožbe zoper sodno odredbo za povračilo skrbnikovih izdatkov (člen 859 zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper sodno odredbo v zvezi z dejavnostmi opisovanja in ocenjevanja med izvršbo (člen 950 zakonika o civilnem postopku);
• ustna pritožba zoper ukrepe sodnega izvršitelja med potekom dražbe, vložena pri nadzornem organu (člen 986 zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper sodno odredbo za oddajo naročila (člen 997 zakonika o civilnem postopku);
• predlogi, ki nasprotujejo razdelitvenemu načrtu za zneske, izterjane z izvršbo (v dveh tednih po obvestilu izvršilnemu organu, ki je pripravil načrt (člen 998 zakonika o civilnem postopku));
• pritožba zoper sodno odredbo v zvezi s predlogi, ki nasprotujejo razdelitvenemu načrtu (člen 1028 zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper sodno odredbo, ki dolžniku nalaga izvedbo določenega dejanja (člen 1055 zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper odločbo sodišča v zvezi z izključitvijo premoženja iz zasega v izvršilnem postopku, ki vključuje državno blagajno (člen 1061(2) zakonika o civilnem postopku).

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

V skladu s členom 829 zakonika o civilnem postopku so iz izvršbe izvzeti:

1. gospodinjski predmeti, posteljnina, spodnje perilo in vsakdanja oblačila, ki so potrebni za zadovoljevanje osnovnih gospodinjskih potreb dolžnika in njegovih vzdrževanih družinskih članov, zlasti hladilnik, pralni stroj, sesalnik, pečica ali mikrovalovna pečica, grelna plošča za gretje in pripravo hrane, postelje, miza in stoli v številu, potrebnem za dolžnika in njegove družinske člane, ter en vir svetlobe na sobo, razen če so to predmeti, katerih vrednost znatno presega povprečno vrednost novih predmetov zadevne vrste;
2. posteljnina, spodnje perilo in vsakodnevna oblačila v količinah, kot so potrebni za dolžnika in njegove družinske člane, ter oblačila, ki jih dolžnik potrebuje za opravljanje javnih ali poklicnih dolžnosti;
3. zaloge hrane in goriva, ki jih dolžnik in njegovi vzdrževani družinski člani potrebujejo za izpolnitev osnovnih potreb za en mesec;
4. ena krava, dve kozi ali tri ovce, ki jih dolžnik in njegovi vzdrževani člani potrebujejo za preživljanje, z zadostno zalogo krme in stelje, da preživijo do naslednje žetve;
5. orodja in drugi pripomočki, ki jih dolžnik potrebuje za opravljanje plačanega dela, in surovine, ki so potrebne za proizvodni proces za en teden, razen motornih vozil;
6. v primeru dolžnika, ki redno prejema fiksno plačo – znesek plače, ki ustreza delu plače, ki ni predmet izvršbe, za obdobje do naslednjega datuma izplačila, in v primeru dolžnika, ki ne prejema fiksne plače – znesek, ki ustreza sredstvom za preživljanje, ki jih dolžnik in njegovi družinski člani potrebujejo za dva tedna;
7. predmeti ali oprema, potrebni za izobraževalne namene, osebni dokumenti, okraski in predmeti, ki se uporabljajo za verske obrede, ter vsakdanji predmeti, ki jih je mogoče prodati le po ceni, ki je znatno nižja od njihove prvotne vrednosti, vendar imajo za dolžnika veliko uporabno vrednost;
8. zdravila v smislu zakona o lekarniški dejavnosti (Prawo farmaceutyczne) z dne 6. septembra 2001 (Uradni list 2024, točka 686), potrebna za zagotovitev delovanja izvajalca zdravstvenega varstva v smislu določb o zdravstvenem varstvu za tri mesece;
9. naslednji predmeti, kot so potrebni za zagotovitev delovanja izvajalca zdravstvenega varstva v smislu določb o zdravstvenem varstvu: medicinski pripomočki, dodatki za medicinske pripomočke, sistemi in paketi v smislu Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1, kakor je bila spremenjena), ter in vitro diagnostični medicinski pripomočki in dodatki za in vitro diagnostične medicinske pripomočke v smislu Uredbe (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176, kakor je bila spremenjena);
10. predmeti ali oprema, potrebni zaradi invalidnosti dolžnika ali njegovih družinskih članov.

V skladu s členom 831(1) so iz izvršbe izvzeti:

1. plačila in prejemki v naravi, namenjeni kritju izdatkov ali stroškov službenih poti;
2. zneski, ki so iz državne blagajne dodeljeni za posebne namene (zlasti šolnine in sheme podpore), razen če je bila terjatev, ki se izvršuje, ugotovljena za te namene ali na podlagi preživninskih obveznosti;
3. sredstva iz programov, financiranih s sredstvi iz člena 5(1), (2) in (3) zakona o javnih financah z dne 27. avgusta 2009 (Ustawa o finansach publicznych) (Uradni list 2013, točke 885, 938 in 1646), razen če je bila terjatev, ki se izvršuje, ugotovljena za izvajanje projekta, ki so mu bila dodeljena ta sredstva;
4. neodtujljive pravice, razen če je njihova odtujljivost izključena s pogodbo in je predmet izpolnitve izvršljiv oziroma se lahko uveljavljanje pravice zaupa drugi osebi;
5. prejemki iz naslova osebnega zavarovanja in odškodnine iz naslova premoženjskega zavarovanja v okviru omejitev, ki jih z uredbo določita minister za finance in minister za pravosodje; to ne velja za izvršilne ukrepe, namenjene poravnavi terjatev, ki izhajajo iz preživninskih obveznosti;
6. prejemki iz naslova socialne pomoči v smislu zakona o socialni pomoči z dne 12. marca 2004 (Ustawa o pomocy społecznej) (Uradni list 2013, točka 182, kakor je bil spremenjen);
7. zneski, ki se dolžniku izplačujejo iz državnega proračuna ali nacionalnega zdravstvenega sklada (Narodowy Fundusz Zdrowia) za zagotovitev prejemkov v okviru zdravstvenega varstva v smislu zakona o javno financiranem zdravstvenem varstvu z dne 27. avgusta 2004 (Ustawa o świadczeniach opieki zdrowotnej finansowanych ze środków publicznych) (Uradni list 2008, št. 164, točka 1027, kakor je bil spremenjen) pred prenehanjem takih prejemkov, v znesku, ki ustreza 75 % posameznega izplačila, razen če so to terjatve, ki so jih prijavili dolžnikovi zaposleni ali izvajalci zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v členu 5(41)(a) in (b) zakona o javno financiranem zdravstvenem varstvu z dne 27. avgusta 2004;
8. zneski, dodeljeni z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, če terjatev pripada državni blagajni;
9. nadomestila za rehabilitacijo v smislu zakona o socialnem zaposlovanju z dne 13. junija 2003 (Ustawa o zatrudnieniu socjalnym) (Uradni list 2020, točka 176);
10. terjatve, ki jih stanovanjski zadrugi dolgujejo njeni člani in nečlani, ki imajo zadružno pravico do prostorov ali so lastniki prostorov, iz naslova taks iz člena 4 zakona o stanovanjskih zadrugah (Ustawa o spółdzielniach mieszkaniowych) z dne 15. decembra 2000 (Uradni list 2021, točka 1208), ter sredstva, s katerimi razpolaga zadruga v zvezi s plačilom teh taks, razen če je terjatev, ki je predmet izvršbe, nastala zaradi upnikove izpolnitve dolžnosti, za katere so bile dolgovane takse iz člena 4 navedenega zakona.

Posebne omejitve veljajo za sodno izvršbo tudi kadar so dolžniki kmetje. Te omejitve ureja člen 829(1)–(5) zakonika o civilnem postopku.

Kadar so dolžniki kmetje, ki upravljajo kmetijsko gospodarstvo, so v skladu s členom 829(1) zakonika o civilnem postopku iz izvršbe izvzeti:

(1) glavne črede rejnih živali:

(a) molzno govedo;

(b) mesno govedo;

(c) konji;

(d) koze;

(e) ovce;

(f) prašiči;

(g) perutnina;

(h) kožuharji;

(i) druge vrste, ki pomenijo osnovo za živinorejo na kmetovem posestvu;

(2) rejne živali, ki niso vključene v glavno čredo, v drugi polovici brejosti in med vzrejo potomcev, žrebeta do 6 mesecev, teleta do 4 mesecev, jagnjeta do 3 mesecev, sesni pujski do 2 mesecev in kozliči do 5 mesecev;

(3) jate proizvodne perutnine, za katere je bila sklenjena pogodba za dobavo ptic iz te jate ali za dobavo proizvodov teh ptic;

(4) kožuharji, za katere je kmet sklenil pogodbo o dobavi kož navedenih živali;

(5) družine medonosnih čebel (Apis mellifera) in panji, v katerih so te družine;

(6) osnovni kmetijski stroji, orodje in oprema v količini, ki je potrebna za opravljanje dela na dolžnikovem kmetijskem gospodarstvu, vključno s kmetijskimi traktorji s pripadajočimi stroji in opremo, kmetijskimi stroji na lastni pogon, potrebnimi za pridelavo, nego, spravilo in prevoz pridelkov;

(7) silosi za shranjevanje žit in krme;

(8) zaloge goriva in rezervnih delov, potrebnih za normalno delovanje kmetijskega traktorja in kmetijskih strojev za obdobje, potrebno za dokončanje proizvodnega procesa;

(9) semenski material, žita in druge poljščine, potrebne za setev ali sajenje na dolžnikovem kmetijskem gospodarstvu v količini, ki je potrebna v zadevnem tržnem letu;

(10) oskrba z gorivom za obdobje šestih mesecev;

(11) gnojila, fitofarmacevtska sredstva in gojišče v količini, ki je potrebna za dolžnikovo kmetijsko gospodarstvo v zadevnem tržnem letu;

(12) zaloge krme in stelje za živino, navedeno v točkah 1–4 (do naslednje žetve);

(13) osnovna tehnična oprema, potrebna za dokončanje določenega tehnološkega proizvodnega cikla v primeru specializiranih kmetijskih gospodarstev;

(14) predplačila za dobave kmetijskih proizvodov;

(15) kmetijska poslopja in zemljišča, potrebna za rejo živali, v sorazmerju z velikostjo glavne črede in potrebnim presežnim številom živine;

(16) kmetijska poslopja za skladiščenje, shranjevanje in vzdrževanje; rastlinjaki, polivinilasti tunelski rastlinjaki in tople grede za rastlinsko pridelavo na dolžnikovem kmetijskem gospodarstvu, vključno z napeljavo.

Ne glede na izjeme iz člena 829(1) zakonika o civilnem postopku, odstavek 1 člena 829(2) določa, da so število živine, ki presega število glavne črede, in predmeti iz člena 829(1), točke (6), (8), (9), (11)–(13) in (15), izvzeti iz izvršbe v količinah, večjih od tistih, določenih v teh določbah, če sodni izvršitelj po pridobitvi mnenja kmetijske zbornice, pristojne za kraj dolžnikovega kmetijskega gospodarstva, ugotovi, da so potrebni za delovanje navedenega kmetijskega gospodarstva.

V skladu s členom 831(1) so iz izvršbe izvzeti:

1. plačila in prejemki v naravi, namenjeni kritju izdatkov ali stroškov službenih poti;

2. 50 % nadomestil za poslovna potovanja – v primerih, ko je cilj izvršbe poplačilo terjatev iz preživninskih obveznosti, vključno s terjatvami državnega proračuna, ki izhajajo iz prejemkov, izplačanih v primeru neizvršitve plačila preživnine;

3. zneski, ki so iz državne blagajne dodeljeni za posebne namene (zlasti šolnine in sheme podpore), razen če je bila terjatev, ki se izvršuje, ugotovljena v zvezi z doseganjem teh ciljev ali na podlagi preživninskih obveznosti;

4. sredstva iz programov, financiranih s sredstvi iz člena 5(1), (2) in (3) zakona o javnih financah z dne 27. avgusta 2009 (Uradni list 2013, točke 885, 938 in 1646), razen če je bila terjatev, ki se izvršuje, ugotovljena za izvajanje projekta, ki so mu bila dodeljena ta sredstva;

5. neodtujljive pravice, razen če je njihova odtujljivost izključena s pogodbo in je predmet izpolnitve izvršljiv oziroma se lahko uveljavljanje pravice zaupa drugi osebi;

6. prejemki iz naslova osebnega zavarovanja in odškodnine iz naslova premoženjskega zavarovanja v okviru omejitev, ki jih z uredbo določita minister za finance in minister za pravosodje; to ne velja za izvršilne ukrepe, namenjene poravnavi terjatev, ki izhajajo iz preživninskih obveznosti;

7. prejemki iz naslova socialne pomoči v smislu zakona o socialni pomoči z dne 12. marca 2004 (Uradni list 2013, točka 182, kakor je bil spremenjen);

8. enkratna in periodična denarna pomoč, ki jo dodeli vodja urada za vojaške veterane in žrtve represije (Urząd do Spraw Kombatantów i Osób Represjonowanych);

9. zneski, ki se dolžniku izplačujejo iz državnega proračuna ali nacionalnega zdravstvenega sklada za zagotovitev prejemkov v okviru zdravstvenega varstva v smislu zakona o javno financiranem zdravstvenem varstvu z dne 27. avgusta 2004 (Uradni list 2008, št. 164, točka 1027, kakor je bil spremenjen) pred prenehanjem takih prejemkov, v znesku, ki ustreza 75 % posameznega izplačila, razen če so to terjatve, ki so jih prijavili dolžnikovi zaposleni ali izvajalci zdravstvenih storitev, kot so določeni v členu 5(41)(a) in (b) zakona o javno financiranem zdravstvenem varstvu z dne 27. avgusta 2004;

10. zneski, dodeljeni z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, če terjatev pripada državni blagajni;

11. nadomestila za rehabilitacijo v smislu zakona o socialnem zaposlovanju z dne 13. junija 2003 (Uradni list 2020, točka 176);

12. zneski, ki jih stanovanjski zadrugi dolgujejo njeni člani in nečlani, ki imajo zadružno pravico do prostorov ali so lastniki prostorov, iz naslova taks iz člena 4 zakona o stanovanjskih zadrugah z dne 15. decembra 2000 (Uradni list 2021, točka 1208), ter sredstva, s katerimi razpolaga zadruga v zvezi s plačilom teh pristojbin, razen če je terjatev, ki je predmet izvršbe, nastala zaradi plačila terjatev upnika, ki jih je treba izterjati iz taks iz člena 4 navedenega zakona.

 

To spletno mesto je del portala Your Europe.

Vaše mnenje o koristnosti posredovanih informacij je za nas pomembno.