Izvrševanje sodnih odločb

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba (Zwangsvollstreckung) je postopek, ki se uporablja za izvršitev zasebnopravne terjatve z državno prisilo. Za izvršbo je pooblaščena država, ki na podlagi svoje suverene oblasti deluje prek svojih predstavnikov.

Na voljo so različni ukrepi za izvršitev upnikovega zahtevka:

• rubež (Pfändung) premoženja;
• rubež terjatev in drugega dolžnikovega premoženja (zlasti rubež na bančnih računih ali rubež osebnih dohodkov);
• dolžnikova izjava o premoženju (Vermögensauskunft);
• prisilni ukrepi (Zwangsmaßnahmen) za zagotovitev predaje blaga ali izvedbe ali opustitve dejanja;
• vpis hipoteke za zavarovanje terjatve (Sicherungshypothek);
• prisilna prodaja (Zwangsversteigerung);
• stečaj (Zwangsverwaltung).

V Nemčiji je izvršba urejena predvsem s členom 704 in naslednjimi zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung, ZPO) ter zakonom o prisilni prodaji in stečaju (Gesetz über die Zwangsversteigerung und Zwangsverwaltung, ZVG).

Člen 946 in naslednji ZPO vsebujejo določbe v zvezi z Uredbo (EU) št. 655/2014, ki ureja čezmejno izvrševanje zahtevkov med državami članicami EU.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Okrajno sodišče (Amtsgericht) okrožja, v katerem ima dolžnik prebivališče, je kot izvršilno sodišče pristojno za zadeve izvršbe v zvezi s terjatvami in drugim premoženjem. Če dolžnik nima prebivališča v Nemčiji, je pristojno sodišče glede na okrožje, v katerem je premoženje (člena 13 in 828 ZPO).

Okrajno sodišče v okrožju, v katerem je zemljišče, je kot izvršilno sodišče pristojno za prisilno prodajo in stečaj (člen 869 ZPO v povezavi s členom 1 ZVG).

Hipoteko za zavarovanje terjatve vpiše okrajno sodišče, ki vodi zemljiško knjigo (Grundbuch; člen 867 ZPO, člen 1 zakonika o zemljiški knjigi (Grundbuchordnung)).

Sodišče prve stopnje je pristojno za izvršbo, da se zagotovi izvedba, dopustitev ali opustitev dejanj (členi 887, 888 in 890 ZPO).

V vseh drugih primerih izvršbo opravi sodni izvršitelj (Gerichtsvollzieher; člen 753 ZPO).

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Postopek je odvisen od zadevnega predlaganega izvršilnega ukrepa. Izvršba se izvede na podlagi pravnomočnih sodb, zoper katere pritožba ni več mogoča, ali sodb, ki so razglašene za začasno izvršljive (člen 704 ZPO), odredb o začasnem rubežu (Arrest) in začasnih odredb (einstweilige Verfügungen; člena 929 in 936 ZPO) ter drugih izvršilnih naslovov, navedenih v členu 794 ZPO, ki vključujejo ne le sodne odredbe, ampak tudi poravnave, dosežene pred arbitražnim odborom (Vergleiche vor Gütestellen), poravnave, ki jih sklenejo odvetniki (Anwaltsvergleiche), in notarske listine (notarielle Urkunden). Predlog za izvršilni ukrep se lahko vloži pri pristojnem organu na podlagi izvršilnega naslova.

Sodišča običajno odločajo o predlogu upnika brez predhodnega zaslišanja dolžnika, da ne bi bila ogrožena uspešnost izvršbe. Pravica do zaslišanja je zagotovljena kot del ukrepa. Sklep o predlogu se izda v obliki odredbe. Zoper odločitve sodišča je mogoča pritožba z ugovorom (člen 766 ZPO) ali takojšnja pritožba (člen 793 ZPO).

Pravno zastopanje načeloma ni potrebno (člen 78 ZPO).

Poudarek delovanja sodnega izvršitelja je na izvršbah na premičnem premoženju. Pri tem je sodni izvršitelj načeloma pooblaščen, da dolžniku dovoli plačilo v obrokih, ter odgovoren za zagotovitev pravočasnega in učinkovitega zaključka izvršilnega postopka. Ena od njegovih glavnih dolžnosti je od dolžnika pridobiti zapriseženo izjavo o premoženju. Druga področja pristojnosti vključujejo:

• izročitev premičnega in nepremičnega premoženja (prisilna izselitev);
• odpravo dolžnikovega upiranja dejanjem, ki jih mora dovoliti;
• na zahtevo stranke vročitev pisanj, potrebnih za izvršbo;
• izvršitev odredb o začasnem rubežu in začasnih odredb (kadar za to ni pristojno sodišče);
• izvršitev naloga za prijetje po zavrnitvi predložitve izjave o premoženju.

Sodni izvršitelj je deželni sodni uradnik, ki je pod upravnim nadzorom predsedujočega sodnika okrajnega sodišča. Vendar je pri opravljanju svojih izvršilnih dolžnosti funkcijsko neodvisen: navedeni upravni nadzor se ne sme uporabiti za vplivanje nanj. Ukrepi, ki jih sprejme sodni izvršitelj, in obračuni stroškov, ki jih pripravi, se lahko izpodbijajo z vložitvijo ugovora (Erinnerung). Enako velja, če sodni izvršitelj zavrne izvršitev naloga. O pritožbah zoper naravo izvršbe (ugovore) odloča sodišče, ki je pristojno za izvršbo.

Stroški izvršilnih ukrepov:

Zakon določa različne metode izvršbe, odvisno od terjatve, ki jo je treba izpolniti. Različni izvršilni ukrepi povzročijo različne stroške.

• (a) Rubež premoženja

Kadar je priznana pravica do plačila določenega denarnega zneska, lahko upnik od sodnega izvršitelja zahteva izvršitev plačila. Za rubež dolžnikovega premičnega premoženja, ki ga opravi sodni izvršitelj, se v skladu s točko 205 taksne tarife (Kostenverzeichnis, KV), priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev (Gerichtsvollzieherkostengesetz, GvKostG), plača taksa v višini 28,60 EUR. Za prodajo zarubljenega premoženja, javno dražbo (ki je lahko lokalna dražba ali internetna dražba, do katere javnost dostopa prek dražbene platforme) ali drugačno unovčenje se v skladu s točko 300 taksne tarife plača dodatna taksa v višini 57,20 EUR. Načeloma se v skladu s točko 500 taksne tarife zaračunava tudi dodatek za čas, če je v poročilu sodnega izvršitelja navedeno, da je za izvršitev uradnega dejanja potreboval več kot tri ure. Dodatek znaša 22,00 EUR za vsako dodatno začeto uro. Poleg tega je treba povrniti izdatke sodnega izvršitelja, zlasti v obliki potnih stroškov (točka 711 taksne tarife).

• (b) Rubež terjatev, ki jih ima dolžnik

Sklep o plačilu denarnega zneska se lahko zavaruje tudi tako, da se pri sodišču vloži predlog za rubež terjatve, ki jo ima dolžnik (npr. izplačila osebnih dohodkov), in njen prenos na upnika, pri čemer se plačila odštejejo od dolga (zur Einziehung, „za izterjavo“) oziroma se s prenosom poravna upnikova terjatev do dolžnika (an Zahlungs statt, „namesto plačila“; člena 829 in 835 ZPO). Praviloma se rubež terjatve in prenos predlagata skupaj ter sta povezana v sklepu o rubežu in prenosu. Za postopek v zvezi s predlogom se v skladu s točko 2111 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških (Gerichtskostengesetz, GKG), plača taksa v višini 22,00 EUR. Plačajo se tudi stroški sodnega izvršitelja za vročitev sklepa o rubežu in prenosu, ki ju sodni izvršitelj vroča dolžniku dolžnika in dolžniku.

• (c) Pridobitev izjave o premoženju

Sodni izvršitelj za pridobitev izjave o premoženju v skladu s točko 260 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, zaračuna takso v višini 36,30 EUR.

• (d) Izvršba na nepremičnem premoženju

Izvršba na dolžnikovem nepremičnem premoženju se opravi z vpisom hipoteke v zemljiško knjigo ali s prisilno prodajo nepremičnine ali stečajem.

Za vpis hipoteke v zemljiško knjigo za zavarovanje terjatve se v skladu s točko 14121 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih in notarskih stroških (Gerichts- und Notarkostengesetz, GNotKG), plača taksa s količnikom 1.0 na podlagi vrednosti terjatve, ki se zavaruje (člen 53(1) zakona). Priloga 1 vsebuje preglednico taks za vrednosti do 3 milijonov EUR.

Sodne takse za postopke v skladu z zakonom o prisilni prodaji in stečaju so določene v delu 2, oddelek 2, poddela 1 in 2, taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških. Za sklep o predlogu za odreditev prisilne prodaje zemljišča ali o zahtevi za vključitev v postopek se plača taksa v višini 110,00 EUR. Taksa se plača tudi za postopek kot tak, izvedbo najmanj ene dražbe s povabilom k oddaji ponudb, sklenitev prodaje in razdelitev izkupička, pri čemer ima vsaka od teh taks količnik 0,5. Taksi za postopek in izvedbo dražbe se določita glede na vrednost nepremičnine, ki jo določi izvršilno sodišče (tržna vrednost, člen 54(1) zakona o sodnih stroških). Taksa za razdelitev izkupička se določi na podlagi uspešne ponudbe brez obresti, vključno z vrednostjo morebitnih preostalih pravic v skladu s pogoji dražbe (člen 54(2) in (3) zakona o sodnih stroških). Pri taksi za sklenitev prodaje je treba upoštevati tudi znesek, na podlagi katerega bi se štelo, da je bil ponudnik poplačan z izkupičkom od prodaje zemljišča (člen 54(2) zakona o sodnih stroških). Priloga 2 vsebuje preglednico taks za vrednosti do 500 000 EUR. Poleg taks se v skladu z delom 9 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških, posebej zaračunajo izdatki, nastali v postopku. Ti vključujejo stroške cenilca za oceno tržne vrednosti nepremičnine v skladu z zakonom o nagradah in nadomestilih v sodstvu (Justizvergütungs‑ und ‑entschädigungsgesetz, JVEG; točka 9005 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških).

Za sklep o predlogu za odreditev stečaja ali o zahtevi za vključitev v postopek se plača taksa v višini 110,00 EUR. Za sam stečaj se plača letna taksa s količnikom 0,5, vendar najmanj 132,00 EUR skupno in po najmanj 66,00 EUR v prvem in zadnjem koledarskem letu. Višina takse se določi glede na skupne prihodke iz stečaja (člen 55 zakona o sodnih stroških).

• (e) Izročitev in prisilni ukrepi za zagotovitev izvedbe, dopustitve ali opustitve dejanj

Če mora dolžnik izročiti premično premoženje, mora sodni izvršitelj premičnino odvzeti dolžniku in jo predati upniku. Sodni izvršitelj za to uradno dejanje v skladu s točko 221 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, zaračuna takso v višini 28,60 EUR. Poleg navedene takse se v skladu s točko 500 taksne tarife zaračuna dodatek za čas, če je v poročilu sodnega izvršitelja navedeno, da je za izvršitev uradnega dejanja potreboval več kot tri ure. Dodatek znaša 22,00 EUR za vsako dodatno začeto uro.

Če mora dolžnik izročiti nepremično premoženje, mora sodni izvršitelj dolžniku odvzeti posest in jo dati upniku (prisilna izselitev). V skladu s točko 240 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, se za to zaračuna taksa v višini 150,00 EUR. Tudi tu se v skladu s točko 500 taksne tarife zaračuna dodatek za čas v višini 22,00 EUR za vsako dodatno začeto uro, če izvršitev uradnega dejanja traja več kot tri ure. Poleg tega se v skladu s poddelom 7 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, zaračunajo tudi izdatki sodnega izvršitelja, vključno s stroški nujnih storitev tretjih oseb, kot so odstranitve ali ključavničarske storitve.

V postopku pred sodiščem za odreditev izvedbe dejanja (ne glede na to, ali ga lahko izvede samo dolžnik ali pa ga lahko namesto njega izvede druga oseba), dopustitve dejanja ali opustitve dejanja se v skladu s točko 2111 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških, v vsakem primeru plača sodna taksa v višini 22,00 EUR.

3.2 Glavni pogoji

Izvršilni ukrepi na zahtevo upnika so dopustni le, če ima upnik izvršilni naslov, ki dokazuje njegovo terjatev. To je lahko pravnomočna sodba, zoper katero pritožba ni več mogoča, ali sodba, ki je razglašena za začasno izvršljivo (člen 704 ZPO), ali ena od listin iz člena 794 ZPO (npr. sodna poravnava (gerichtlicher Vergleich), sklep o izvršbi (Vollstreckungsbescheid) ali notarska listina). Izvršilni naslov mora na splošno vsebovati sodno klavzulo o izvršljivosti (Vollstreckungsklausel), ki potrjuje izvršljivost naslova (člen 724 ZPO). Za sklepe o izvršbi, odredbe o začasnem rubežu in začasne odredbe je sodna klavzula o izvršljivosti potrebna le izjemoma (členi 796, 929(1) in 936 ZPO). Poleg tega se lahko izvršba začne le, če je bilo pisanje že vročeno dolžniku ali se mu vroči hkrati z začetkom izvršbe (člen 750(1) ZPO).

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe so lahko dolžnikovo premično premoženje, terjatve in druge premoženjske pravice ter nepremičnine.

V členu 811 ZPO je opredeljeno nekatero premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti. Namen tega je dolžniku in članom njegovega gospodinjstva omogočiti, da na primer ohranijo predmete, ki jih nujno potrebujejo za osebno rabo ali opravljanje poklica.

Omejitve rubeža veljajo tudi za dolžnikov osebni dohodek. V členu 850 in naslednjih so določeni nekateri zneski, ki jih ni mogoče zarubiti, ker jih dolžnik potrebuje za svoje preživljanje. Dobroimetje na računu je lahko pred rubežem zaščiteno na podlagi „računa, izvzetega iz rubeža“ (Pfändungsschutzkonto, člen 850k ZPO). Na teh računih se hranijo nekateri zneski, izvzeti iz rubeža, ne glede na izvor dobroimetja (člen 899 in naslednji ZPO).

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

• V zvezi z dolžnikom

Izterjava denarne terjatve na dolžnikovem premičnem premoženju se opravi z rubežem in unovčenjem zarubljenega premoženja. Rubež je uradno dejanje, ki vodi do rubeža zarubljenega predmeta. Z zasegom je dolžniku med drugim odvzeta pravica do razpolaganja z zarubljenim predmetom.

• V zvezi z upnikom

Upnik z rubežem pridobi zastavno pravico (Pfandrecht) na zarubljenem predmetu (člen 804(1) ZPO). Z zastavno pravico, ki izhaja iz rubeža, se vzpostavi pravica do uporabe zarubljenega predmeta in poplačila iz izkupička.

• V zvezi s tretjimi osebami

Kadar se zarubijo in prenesejo terjatve dolžnika do tretje osebe, tretja oseba ne sme več plačevati dolžniku, ampak lahko terjatev, ki je bila prenesena na upnika, da bi se odštela od dolžnikove terjatve, poravna samo upniku, s čimer tretja oseba izpolni svoj dolg. Zoper tretjo osebo, ki krši to obveznost, se lahko vloži odškodninska tožba.

Če je sodni izvršitelj zarubil premično premoženje, ki ne pripada dolžniku, ampak tretji osebi, lahko tretja oseba ugovarja rubežu svojega premoženja z ugovorom tretjega (Drittwiderspruchsklage, člen 771 ZPO).

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Za terjatve, zoper katere pritožba ni več mogoča, in terjatve na podlagi izvršljivih poravnav ali listin velja 30-letni zastaralni rok, v skladu s členom 197 civilnega zakonika (BGB). Upnik lahko kadar koli v zadevnem obdobju začne izvršilni postopek.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

V nemškem pravu ni postopka za splošno odobritev izvršbe. Iz tega izhaja, da tudi ni posebnega pravnega sredstva v zvezi s tem.

Dolžnik lahko ukrepom, ki se predlagajo zoper njega, nasprotuje v izvršilnem postopku. Vloži lahko ugovor (Erinnerung) zoper način izvršbe. Zoper sklep, izdan v postopku brez ustne obravnave, lahko vloži takojšnjo pritožbo (Beschwerde; člena 793 in 567 ZPO). Vložiti jo mora v dveh tednih, in sicer pri sodišču, katerega sklep se izpodbija, ali pri pritožbenem sodišču.

Vložitev takega pravnega sredstva nima učinka na nadaljevanje začetega izvršilnega postopka. Odložilni učinek ne nastopi.

Pravni sredstvi (ugovor in takojšnja pritožba) sta na voljo tudi drugim strankam v postopku (npr. upniku ali dolžniku dolžnika).

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Rubež celotnega dolžnikovega premoženja (Kahlpfändung) ni dovoljen. Vzpostavljeni so različni zaščitni ukrepi, ki naj dolžniku omogočijo dostojno življenje; glej vprašanje 4.1 zgoraj.

Prepovedano je tudi zarubiti več, kot je potrebno za poplačilo upnika in za kritje stroškov izvršbe (prepoved prekomernega rubeža (Verbot der Überpfändung), člen 803 ZPO).

Priloga 1

Priloga 2

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.