Izvrševanje sodnih odločb

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba (Zwangsvollstreckung) je postopek, ki se uporablja za prisilno izvršitev ali zavarovanje terjatev upnikov do dolžnikov. Za izvršbo je pooblaščena država, ki na podlagi svoje suverene oblasti deluje prek svojih predstavnikov.

Na voljo so različni ukrepi za izvršitev upnikovega zahtevka:

• rubež (Pfändung) premoženja;
• rubež terjatev in drugega dolžnikovega premoženja (zlasti rubež na bančnih računih ali rubež osebnih dohodkov);
• dolžnikova izjava o premoženju (Vermögensauskunft);
• prisilni ukrepi (Zwangsmaßnahmen) za zagotovitev predaje blaga ali izvedbe ali opustitve dejanja;
• vpis hipoteke za zavarovanje terjatve (Sicherungshypothek);
• prisilna prodaja (Zwangsversteigerung);
• stečaj (Zwangsverwaltung).

V Nemčiji je izvršba urejena predvsem s členom 704 in naslednjimi zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung, ZPO) ter zakonom o prisilni prodaji in stečaju (Gesetz über die Zwangsversteigerung und Zwangsverwaltung, ZVG).

Člen 946 in naslednji zakonika o civilnem postopku vsebujejo določbe v zvezi z Uredbo (EU) št. 655/2014, ki ureja čezmejno izvrševanje zahtevkov med državami članicami EU.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Okrajno sodišče (Amtsgericht) okrožja, v katerem ima dolžnik prebivališče, je kot izvršilno sodišče pristojno za zadeve izvršbe v zvezi s terjatvami in drugim premoženjem. Če dolžnik nima prebivališča v Nemčiji, je pristojno sodišče glede na okrožje, v katerem je premoženje (členi 13, 23 in 828 zakonika o civilnem postopku).

Okrajno sodišče v okrožju, v katerem je zemljišče, je kot izvršilno sodišče pristojno za prisilno prodajo in stečaj (člen 869 zakonika o civilnem postopku v povezavi s členom 1 zakona o prisilni prodaji in stečaju (Gesetz über die Zwangsversteigerung und Zwangsverwaltung)).

Hipoteko za zavarovanje terjatve vpiše zemljiškoknjižni urad na sedežu okrajnega sodišča, kjer se vodi zemljiška knjiga (člen 867 zakonika o civilnem postopku, člen 1 zakona o zemljiški knjigi (Grundbuchordnung)).

Sodišče prve stopnje je pristojno za izvršbo, da se zagotovi izvedba, dopustitev ali opustitev dejanj (členi 887, 888, 890 zakonika o civilnem postopku).

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Postopek je odvisen od zadevnega predlaganega izvršilnega ukrepa. Izvršba se izvede na podlagi pravnomočnih sodb, zoper katere pritožba ni več mogoča, ali sodb, ki so razglašene za začasno izvršljive (člen 704 zakonika o civilnem postopku), odredb o začasnem rubežu (Arrest) in začasnih odredb (einstweilige Verfügungen (člena 929 in 936 zakonika o civilnem postopku) ter drugih izvršilnih naslovov, navedenih v členu 794 zakonika o civilnem postopku, ki vključujejo ne le sodne odredbe, ampak zlasti tudi poravnave, dosežene pred arbitražnim odborom (Vergleiche vor Gütestellen), poravnave, ki jih pripravijo odvetniki (Anwaltsvergleiche), in notarske listine (notarielle Urkunden). Predlog za izvršilni ukrep se lahko vloži pri pristojnem organu na podlagi izvršilnega naslova.

Sodišča običajno odločajo o predlogu upnika brez predhodnega zaslišanja dolžnika, da ne bi bila ogrožena uspešnost izvršbe. Pravica do zaslišanja je zagotovljena kot del ukrepa. Sklep o predlogu se izda v obliki odredbe. Zoper odločitve sodišča je mogoča pritožba z ugovorom (člen 766 zakonika o civilnem postopku) ali takojšnja pritožba (člen 793 zakonika o civilnem postopku).

Pravno zastopanje načeloma ni potrebno (člen 78 zakonika o civilnem postopku).

Poudarek delovanja sodnega izvršitelja je na izvršbah na premičnem premoženju. V okviru sporazumnih poravnav (člen 802b zakonika o civilnem postopku) je sodni izvršitelj načeloma pooblaščen, da dolžniku dovoli plačilo v obrokih, ter odgovoren za zagotovitev pravočasnega in učinkovitega zaključka izvršilnega postopka. Ena od glavnih dolžnosti sodnega izvršitelja je, da od dolžnika pridobi zapriseženo izjavo o premoženju. Poleg tega je sodni izvršitelj pristojen za:

• izročitev premičnega in nepremičnega premoženja (prisilna izselitev);
• odpravo dolžnikovega upiranja dejanjem, ki jih morajo dolžniki dovoliti;
• na zahtevo stranke vročitev pisanj, potrebnih za izvršbo;
• izvršitev odredb o začasnem rubežu in začasnih odredb (kadar za to ni pristojno sodišče);
• izvršitev naloga za prijetje po zavrnitvi predložitve izjave o premoženju.

Sodni izvršitelj je deželni sodni uradnik, ki je pod upravnim nadzorom predsedujočega sodnika okrajnega sodišča. Sodni izvršitelji so pri opravljanju svojih izvršilnih dolžnosti neodvisen sodni organ in načeloma samostojno izvajajo svoja uradna pooblastila. Ukrepi, ki jih sprejme sodni izvršitelj, in obračuni stroškov, ki jih pripravi, se lahko izpodbijajo v skladu s členom 766 zakonika o civilnem postopku. Enako velja, če sodni izvršitelj zavrne izvršitev naloga. O pritožbah zoper naravo izvršbe (Erinnerung) odloča sodišče, pristojno za izvršbo.

Stroški izvršilnih ukrepov:

Zakon določa različne metode izvršbe, odvisno od terjatve, ki jo je treba izpolniti. Različni izvršilni ukrepi povzročijo različne stroške.

• (a) Rubež premoženja

Kadar je priznana pravica do plačila določenega denarnega zneska, lahko upnik od sodnega izvršitelja zahteva izvršitev plačila. Za rubež dolžnikovega premičnega premoženja, ki ga opravi sodni izvršitelj, se v skladu s točko 205 taksne tarife (Kostenverzeichnis, KV), priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev (Gerichtsvollzieherkostengesetz, GvKostG), plača taksa v višini 31,20 EUR. Za prodajo zarubljenega premoženja, javno dražbo, ki lahko poteka v živo ali kot internetna dražba, do katere javnost dostopa prek dražbene platforme, ali drugačno unovčenje se v skladu s točko 300 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, plača dodatna taksa v višini 62,40 EUR. Načeloma se v skladu s točko 500 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, zaračunava tudi dodatek za čas, če je v poročilu sodnega izvršitelja navedeno, da je za izvršitev uradnega dejanja potreboval več kot tri ure. Dodatek znaša 24,00 EUR za vsako dodatno začeto uro. Poleg tega je treba povrniti izdatke sodnega izvršitelja, zlasti v obliki potnih stroškov (točka 711 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev).

• (b) Rubež terjatev, ki jih ima dolžnik

Sklep o plačilu denarnega zneska se lahko zavaruje tudi tako, da se pri sodišču vloži predlog za rubež terjatve, ki jo ima dolžnik (npr. izplačila osebnih dohodkov), in njen prenos na upnika, pri čemer se plačila odštejejo od dolga (zur Einziehung, „za izterjavo“) oziroma se s prenosom poravna upnikova terjatev do dolžnika (an Zahlungs statt, „namesto plačila“) (člena 829 in 835 zakonika o civilnem postopku). Praviloma se rubež terjatve in prenos predlagata skupaj ter sta povezana v sklepu o rubežu in prenosu. Za postopek v zvezi s predlogom se v skladu s točko 2111 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških (Gerichtskostengesetz, GKG), plača taksa v višini 24,00 EUR. Plačajo se tudi stroški sodnega izvršitelja za vročitev sklepa o rubežu in prenosu, ki ju sodni izvršitelj vroča dolžniku dolžnika in dolžniku.

• (c) Pridobitev izjave o premoženju

Sodni izvršitelj za pridobitev izjave o premoženju v skladu s točko 260 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, zaračuna takso v višini 39,50 EUR.

• (d) Izvršba na nepremičnem premoženju

Izvršba na dolžnikovem nepremičnem premoženju se opravi z vpisom hipoteke v zemljiško knjigo ali s prisilno prodajo nepremičnine ali stečajem.

Za vpis hipoteke v zemljiško knjigo za zavarovanje dolga se v skladu s točko 14121 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih in notarskih stroških (Gerichts- und Notarkostengesetz, GNotKG), plača taksa s količnikom 1,0 na podlagi vrednosti dolga, ki se zavaruje (člen 53(1) zakona o sodnih in notarskih stroških). Priloga 1 vsebuje preglednico taks za vrednosti do 3 milijonov EUR.

Sodne takse za postopke v skladu z zakonom o prisilni prodaji in stečaju so določene v delu 2, oddelek 2, poddela 1 in 2, taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških. Za sklep o predlogu za odreditev prisilne prodaje zemljišča ali o zahtevi za vključitev v postopek se plača taksa v višini 120,00 EUR. Taksa se plača tudi za postopek kot tak, izvedbo najmanj ene dražbe s povabilom k oddaji ponudb, sklenitev prodaje in razdelitev izkupička, pri čemer ima vsaka od teh taks količnik 0,5. Taksi za postopek in izvedbo dražbe se določita glede na vrednost nepremičnine, ki jo določi izvršilno sodišče (tržna vrednost, člen 54(1) zakona o sodnih stroških). Taksa za razdelitev izkupička se določi na podlagi uspešne ponudbe brez obresti, vključno z vrednostjo morebitnih preostalih pravic v skladu s pogoji dražbe (člen 54(2) in (3) zakona o sodnih stroških). Pri taksi za sklenitev prodaje je treba upoštevati tudi znesek, na podlagi katerega bi se štelo, da je bil ponudnik poplačan z izkupičkom od prodaje zemljišča (člen 54(2) zakona o sodnih stroških). Priloga 2 vsebuje preglednico taks za vrednosti do 500 000 EUR. Poleg taks se v skladu z delom 9 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških, posebej zaračunajo izdatki, nastali v postopku. Ti vključujejo stroške cenilca za oceno tržne vrednosti nepremičnine v skladu z zakonom o nagradah in nadomestilih v sodstvu (Justizvergütungs- und -entschädigungsgesetz, JVEG) (točka 9005 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških).

Za sklep o predlogu za odreditev stečaja ali o zahtevi za vključitev v postopek se plača taksa v višini 120,00 EUR. Za sam stečaj se plača letna taksa s količnikom 0,5, vendar najmanj 144,00 EUR skupno in po najmanj 72,00 EUR v prvem in zadnjem koledarskem letu. Višina takse se določi glede na skupne prihodke iz stečaja (člen 55 zakona o sodnih stroških).

• (e) Izročitev in prisilni ukrepi za zagotovitev izvedbe, dopustitve ali opustitve dejanj

Če mora dolžnik izročiti premično premoženje, mora sodni izvršitelj premičnino odvzeti dolžniku in jo predati upniku. Sodni izvršitelj za to uradno dejanje v skladu s točko 221 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, zaračuna takso v višini 31,20 EUR. Poleg navedene takse se v skladu s točko 500 taksne tarife zaračuna dodatek za čas, če je v poročilu sodnega izvršitelja navedeno, da je za izvršitev uradnega dejanja potreboval več kot tri ure. Dodatek znaša 24,00 EUR za vsako dodatno začeto uro.

Če mora dolžnik izročiti nepremično premoženje, mora sodni izvršitelj dolžniku odvzeti posest in jo dati upniku (prisilna izselitev). V skladu s točko 240 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, se za to zaračuna taksa v višini 163,50 EUR. Tudi tu se v skladu s točko 500 taksne tarife zaračuna dodatek za čas v višini 24,00 EUR za vsako dodatno začeto uro, če izvršitev uradnega dejanja traja več kot tri ure. Poleg tega se v skladu s poddelom 7 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, zaračunajo tudi izdatki sodnega izvršitelja, vključno s stroški nujnih storitev tretjih oseb, kot so odstranitve ali ključavničarske storitve.

V postopku pred sodiščem za odreditev izvedbe dejanja (ne glede na to, ali ga lahko izvede samo dolžnik ali pa ga lahko namesto njega izvede druga oseba), dopustitve dejanja ali opustitve dejanja se v skladu s točko 2111 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških, v vsakem primeru plača sodna taksa v višini 24,00 EUR.

3.2 Glavni pogoji

Izvršilni ukrepi na zahtevo upnika so dopustni le, če ima upnik izvršilni naslov, ki dokazuje njegovo terjatev. To je lahko pravnomočna sodba, zoper katero pritožba ni več mogoča, ali sodba, ki je razglašena za začasno izvršljivo (člen 704 zakonika o civilnem postopku), ali ena od listin iz člena 794 zakonika o civilnem postopku (npr. sodna poravnava (gerichtlicher Vergleich), sklep o izvršbi (Vollstreckungsbescheid) ali notarska listina). Izvršilni naslov mora na splošno vsebovati sodno klavzulo o izvršljivosti (Vollstreckungsklausel), ki potrjuje izvršljivost naslova (člen 724 zakonika o civilnem postopku). Za sklepe o izvršbi, odredbe o začasnem rubežu in začasne odredbe je sodna klavzula o izvršljivosti potrebna le izjemoma (člen 796 zakonika o civilnem postopku; člen 929(1) in člen 936 zakonika o civilnem postopku). Poleg tega se lahko izvršba začne le, če je bilo pisanje že vročeno dolžniku ali se mu vroči hkrati z začetkom izvršbe (člen 750(1) zakonika o civilnem postopku).

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe so lahko dolžnikovo premično premoženje, terjatve in druge premoženjske pravice ter nepremičnine.

V členu 811 zakonika o civilnem postopku je opredeljeno nekatero premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti. Namen tega je dolžniku in članom njegovega gospodinjstva omogočiti, da na primer ohranijo predmete, ki jih nujno potrebujejo za osebno rabo ali opravljanje poklica.

Omejitve rubeža veljajo tudi za dolžnikov osebni dohodek. V členu 850 in naslednjih zakonika o civilnem postopku so določeni nekateri zneski, ki jih ni mogoče zarubiti, ker jih dolžniki potrebujejo za preživljanje. Dobroimetje na računu je lahko pred rubežem zaščiteno na podlagi „računa, izvzetega iz rubeža“ (Pfändungsschutzkonto, člen 850k zakonika o civilnem postopku). Na teh računih se hranijo določeni zneski, izvzeti iz rubeža, ne glede na izvor dobroimetja, poleg tega pa se lahko kreditni instituciji predložijo dokazila o dodatnih zneskih, izvzetih iz rubeža (člen 899 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

• V zvezi z dolžnikom
• Izterjava denarne terjatve na dolžnikovem premičnem premoženju se opravi z rubežem in unovčenjem zarubljenega premoženja. Rubež je uradno dejanje, ki vodi do rubeža zarubljenega predmeta. Z zasegom je dolžniku med drugim odvzeta pravica do razpolaganja z zarubljenim predmetom.
• V zvezi z upnikom
• Upnik z rubežem pridobi zastavno pravico (Pfandrecht) na zarubljenem predmetu (člen 804(1) zakonika o civilnem postopku). Z zastavno pravico, ki izhaja iz rubeža, se vzpostavi pravica do uporabe zarubljenega predmeta in poplačila iz izkupička.
• V zvezi s tretjimi osebami
• Kadar se zarubijo in prenesejo terjatve dolžnika do tretje osebe, ta „dolžnik dolžnika“ ne sme več plačevati dolžniku; dolžnik lahko svoj dolg do upnika poravna samo s plačilom dolga, prenesenega na upnika za izterjavo. Zoper dolžnika dolžnika, ki krši to obveznost, se lahko vloži odškodninska tožba.
• Če je sodni izvršitelj zarubil premično premoženje, ki ne pripada dolžniku, ampak tretji osebi, lahko tretja oseba ugovarja rubežu svojega premoženja z ugovorom tretjega (Drittwiderspruchsklage, člen 771 zakonika o civilnem postopku).

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Za terjatve, zoper katere pritožba ni več mogoča, in terjatve na podlagi izvršljivih poravnav ali listin velja 30-letni zastaralni rok, v skladu s členom 197 civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch, BGB). Upnik lahko kadar koli v zadevnem obdobju začne izvršilni postopek. Za zastaralni rok velja zlasti naslednje: v skladu s členom 212(1)(2) civilnega zakonika začne zastaralni rok ponovno teči, če upnik v tem roku zahteva sodno ali upravno izvršbo ali če je tako dejanje izvršeno. Čas, ki je pretekel do tega trenutka, se torej ne upošteva pri izračunu zastaralnega roka.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

V nemškem pravu ni postopka za splošno odobritev izvršbe nemških instrumentov. Iz tega izhaja, da tudi ni posebnega pravnega sredstva v zvezi s tem.

Za tuje instrumente, ki jih je treba izvršiti v Nemčiji na podlagi dvostranskih ali večstranskih mednarodnih pogodb, mora običajno nemško sodišče razglasiti izvršljivost. Pristojno je deželno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (člen 3 zakona o izvajanju mednarodnih pogodb ter izvajanju sporazumov Evropske unije o priznavanju in izvrševanju v civilnih in gospodarskih zadevah (Gesetz zur Ausführung zwischenstaatlicher Verträge und zur Durchführung von Abkommen der Europäischen Union auf dem Gebiet der Anerkennung und Vollstreckung in Zivil- und Handelssachen)). Če dolžnik nima stalnega prebivališča v Nemčiji, je pristojno sodišče, na območju katerega je treba izvršbo opraviti. Sodišče odloči brez zaslišanja dolžnika (člen 6(1) zakona o izvajanju mednarodnih pogodb ter izvajanju sporazumov Evropske unije o priznavanju in izvrševanju v civilnih in gospodarskih zadevah). V skladu s členom 11 zakona o izvajanju mednarodnih pogodb ter izvajanju sporazumov Evropske unije o priznavanju in izvrševanju v civilnih in gospodarskih zadevah se lahko vloži pritožba zoper odločbo deželnega sodišča o predlogu za izdajo sklepa o izvršbi. Pritožba se vloži z vložitvijo obvestila o pritožbi ali z izjavo, ki se vpiše v zapisnik. Pritožbeno sodišče je višje deželno sodišče.

Vendar za evropske plačilne naloge na podlagi Uredbe (ES) št. 1896/2006, evropske naloge za izvršbo, potrjene v drugi državi članici EU na podlagi Uredbe (ES) št. 805/2004, in instrumente, izdane v drugi državi članici EU v postopkih na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007 ali Uredbe (EU) št. 1215/2012, ni potrebna razglasitev izvršljivosti s strani nemškega sodišča (člen 794 zakonika o civilnem postopku).

V izvršilnem postopku se lahko dolžniki pritožijo zoper ukrepe in odločbe, ki nanje negativno vplivajo. Vložijo lahko ugovor (Erinnerung) zoper način izvršbe (člen 766 zakonika o civilnem postopku). Vložijo lahko takojšnjo pritožbo (sofortige Beschwerde) zoper odločbo, izdano v postopku brez obravnave (člena 793 in 567 zakonika o civilnem postopku). Vložiti jo morajo v dveh tednih, in sicer pri sodišču, katerega sklep se izpodbija, ali pri pritožbenem sodišču.

Vendar pa v primeru tujih instrumentov, za katere je potrebna razglasitev izvršljivosti, to velja šele, ko je izdan sklep o izvršbi.

Vložitev takega pravnega sredstva nima učinka na nadaljevanje začetega izvršilnega postopka. Odložilni učinek ne nastopi.

Pravni sredstvi (ugovor in takojšnja pritožba) sta na voljo tudi drugim strankam v postopku (npr. upnikom).

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Rubež celotnega dolžnikovega premoženja (Kahlpfändung) ni dovoljen. Vzpostavljeni so različni zaščitni ukrepi za zagotovitev, da imajo dolžniki in njihovi vzdrževani družinski člani potrebna sredstva za preživljanje (glej vprašanje 4.1 zgoraj).

Prepovedano je tudi zarubiti več, kot je potrebno za poplačilo upnika in za kritje stroškov izvršbe (prepoved čezmernega rubeža (Verbot der Überpfändung), člen 803 zakonika o civilnem postopku).

 

Priloga 1 (Priloga 2 k členu 34(3) zakona o sodnih in notarskih stroških)

Priloga 2 (Priloga 2 k členu 34(1), tretji stavek, zakona o sodnih taksah)

 

Ta spletna stran je del portala Your Europe.

Sporočite nam svoje mnenje o tem, kako koristne so bile te informacije za vas.