Insolventnost/stečaj

UVOD

Na Švedskem stečaj, reorganizacijo podjetja in prestrukturiranje dolga ureja uredba o insolventnosti. V nadaljevanju so na kratko pojasnjeni nekateri vidiki švedskih pravil, s katerimi se urejajo ti postopki na podlagi člena 86(1) revidirane uredbe o insolventnosti. Opis ni izčrpen.

STEČAJ

Splošno

Stečaj (konkurs) je oblika splošnega izvrševanja terjatev, pri čemer vsi dolžnikovi upniki skupaj prisilno odvzamejo celotno dolžnikovo premoženje za poplačilo svojih terjatev. Med stečajnim postopkom je premoženje vključeno v stečajno maso (konkursbo), ki se upravlja v korist upnikov. Stečajno maso upravlja en ali več stečajnih upraviteljev (konkursförvaltare), za katere je upravljanje stečajne mase edina naloga. Predlog za začetek stečajnega postopka obravnava okrožno sodišče (tingsrätt), ki tudi sprejme sklep o začetku stečajnega postopka in v stečajnem postopku obravnava zadeve v zvezi s stečajem. Sodišče med stečajnim postopkom odloča o številnih vprašanjih, na primer o razdelitvi stečajne mase ali tem, ali je treba dolgove dokazati. Okrožno sodišče skliče tudi nekatere naroke, kot je narok za prisego, na katerem dolžnik poda zapriseženo izjavo o popisu stečajne mase. Stečajni upravitelj deluje pod nadzorom organa za izvršbe (Kronofogdemyndigheten).

REORGANIZACIJA PODJETJA

Splošno

Podjetnik v finančnih težavah lahko na podlagi odločitve sodišča začne poseben postopek za reorganizacijo svoje poslovne dejavnosti (reorganizacijo podjetja). Med reorganizacijo podjetja (företagsrekonstruktion) upravitelj reorganizacije podjetja, ki ga imenuje sodišče, razišče, ali lahko dolžnik v celoti ali delno nadaljuje s poslovanjem, in če lahko, kako je to mogoče doseči ter ali okoliščine dolžniku omogočajo, da doseže finančno poravnavo s svojimi upniki. Upravitelj reorganizacije podjetja mora pri opravljanju svojih dolžnosti ravnati tako, da interesi upnikov niso ogroženi. Sklep o reorganizaciji podjetja ne vključuje formalne omejitve dolžnikovega nadzora nad njegovim premoženjem. Za nekatera vprašanja je sicer potrebno soglasje upravitelja reorganizacije podjetja.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA in PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ

Splošno

Prestrukturiranje dolga (skuldsanering) pomeni, da je dolžnik v celoti ali delno oproščen obveznosti plačila dolgov, ki spadajo v okvir postopka prestrukturiranja. Obstajata dve obliki prestrukturiranja dolga: prestrukturiranje dolga na podlagi zakona o prestrukturiranju dolga (skuldsaneringslagen) in prestrukturiranje dolga podjetij (F-skuldsanering) na podlagi zakona o prestrukturiranju dolga podjetij (lagen om skuldsanering för företagare). Pojasnjeni sta v nadaljevanju.

1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?

STEČAJ

Stečajni postopek se lahko uvede v zvezi s pravnimi in fizičnimi osebami (vključno s fizičnimi osebami, ki ne opravljajo poslovne dejavnosti).

REORGANIZACIJA PODJETJA

Postopek za reorganizacijo podjetja se lahko uvede v zvezi s pravnimi in fizičnimi osebami, če je zadevna oseba podjetnik. Nekatere pravne osebe, kot so banke, kreditne institucije, zavarovalnice in družbe za trgovanje z vrednostnimi papirji, so izključene iz zakona.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Prestrukturiranje dolga se lahko odobri fizičnim osebam, katerih glavni interesi so na Švedskem (vključno s fizičnimi osebami, ki opravljajo individualno poslovno dejavnost).

Predloge za prestrukturiranje dolga na prvi stopnji obravnava organ za izvršbe.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Prestrukturiranje dolga podjetij se lahko odobri fizični osebi, katere glavni interesi so na Švedskem in ki je:

1. podjetnik, ki se je ukvarjal s poslovno dejavnostjo, če njegov dolg večinoma izhaja iz navedene dejavnosti;
2. podjetnik, ki se ukvarja s poslovno dejavnostjo, če je mogoče dolgove, ki izhajajo iz navedene dejavnosti, ustrezno poplačati ali če je nezmožnost poplačila navedenih dolgov samo začasna, ali
3. član družine podjetnika, če dolg tega družinskega člana večinoma izhaja iz podjetnikove poslovne dejavnosti.

„Član družine“ (närstående) pomeni zakonca, zunajzakonskega partnerja, starša, brata ali sestro, otroka ali otroke zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Predloge za prestrukturiranje dolga podjetij na prvi stopnji obravnava organ za izvršbe.

2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?

STEČAJ

Pogoj za začetek stečajnega postopka je, da je dolžnik insolventen. „Insolventnost“ (obestånd, insolvens) pomeni, da dolžnik ne more ustrezno plačati dolgov in da ta plačilna nesposobnost ni le začasna. Izjava dolžnika, da je insolventen, se sprejme, če ni posebnega razloga, ki bi temu nasprotoval. Obstajajo tudi nekatere domneve glede dokazov o insolventnosti. Na primer, če ni dokazano nasprotno, se šteje, da je dolžnik insolventen, če je izvršilni postopek v skladu s poglavjem 4 zakonika o izvršbi (utsökningsbalken), uveden v šestih mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, pokazal, da dolžnik ni imel dovolj sredstev za poplačilo terjatve, ki je podlaga za rubež, v celoti. Enako velja, če je dolžnik izjavil, da je ustavil plačila.

Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži dolžnik ali upnik.

Če obstajajo verjetni razlogi za odobritev predloga za začetek stečajnega postopka in razlog za domnevo, da bi lahko dolžnik odtujil določeno premoženje, lahko sodišče do odločitve o predlogu odredi sekvestracijo (kvarstad) dolžnikovega premoženja. Sodišče lahko tudi naloži prepoved potovanja.

Okrožno sodišče mora nemudoma objaviti sklep o razglasitvi stečaja. Sklep začne učinkovati takoj, tako da dolžnik ob razglasitvi sklepa izgubi nadzor nad svojim premoženjem, legitimna pričakovanja tretjih oseb pa so deloma zavarovana. Glej tudi informacije pod naslovom „Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?“.

Zoper sklep okrožnega sodišča o razglasitvi stečaja ali zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka se lahko vloži pritožba pri višjem sodišču.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Predlog za reorganizacijo podjetja lahko vloži dolžnik ali upnik. Sklep, s katerim se dovoli reorganizacija podjetja, se lahko izda samo, če je mogoče domnevati, da dolžnik ne more plačati dolgov ali da jih kmalu ne bo mogel plačati, ali če je dolžnik v drugih finančnih težavah, ki vključujejo tveganje insolventnosti. Sklepi o reorganizaciji podjetja se ne smejo izdati, če ni utemeljenih razlogov za domnevo, da lahko reorganizacija podjetja zagotovi sposobnost preživetja podjetja. Predlog, ki ga vloži upnik, se lahko odobri samo, če se dolžnik z njim strinja.

Če se predlog upnika šteje za dopustnega, ga mora sodišče nemudoma preučiti. Če se predlog upnika šteje za dopustnega, mora sodišče določiti datum obravnave za njegovo preučitev. Obravnava mora biti izvedena v dveh tednih od vložitve predloga pri sodišču. Če obstajajo posebni razlogi za to, se lahko izvede pozneje, vendar najpozneje v šestih tednih.

Če je predlog odobren, mora sodišče sočasno imenovati upravitelja reorganizacije podjetja. Če obstajajo posebni razlogi za to, jih lahko imenuje tudi več. Upravitelj reorganizacije podjetja mora v enem tednu od izdaje sklepa o reorganizaciji podjetja o njem obvestiti vse znane upnike. Sklep o reorganizaciji podjetja se začne uporabljati takoj, razen če sodišče določi drugače.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Predlog za prestrukturiranje dolga lahko vloži dolžnik. Če predlog ni zavrnjen kot nedopusten ali neutemeljen, je treba čim prej izdati sklep o začetku postopka prestrukturiranja dolga. Predlog se lahko zavrne kot neutemeljen, če na primer iz njega ali drugega razpoložljivega poročila izhaja, da pogoji za prestrukturiranje dolga niso izpolnjeni.

Prestrukturiranje dolga se lahko odobri, če:

1. je dolžnik fizična oseba, katere glavni interesi so na Švedskem;
2. je dolžnik insolventen in tako zadolžen, da ob upoštevanju vseh okoliščin ni mogoče domnevati, da bo lahko v bližnji prihodnosti poravnal svoje dolgove, ter
3. je to razumno glede na dolžnikov osebni in finančni položaj.

Uporabljajo se naslednje omejitve:

1. prestrukturiranje dolga se ne sme odobriti, če za dolžnika velja prepoved opravljanja dejavnosti (näringsförbud);
2. če je dolžnik podjetnik, se lahko prestrukturiranje dolga odobri le, če je mogoče finančne okoliščine dejavnosti zlahka preiskati, ter
3. če je dolžniku že bilo odobreno prestrukturiranje dolga, se lahko novo prestrukturiranje dolga odobri le, če za to obstajajo posebni razlogi.

Če se izda sklep o začetku postopka prestrukturiranja dolga podjetja, se v uradnem listu Post- och Inrikes Tidningar nemudoma objavi obvestilo v zvezi s tem. Obvestilo se v enem tednu od objave tudi pošlje znanim upnikom. Upniki morajo biti v teh obvestilih med drugim pozvani, naj prijavijo svoje terjatve do dolžnika, kar morajo običajno pisno storiti v enem mesecu od objave, ter navedejo podrobnosti o svojih terjatvah in vse druge informacije, ki so pomembne za obravnavo zadeve, ter podatke o računu, na katerega je treba nakazati morebitna plačila med postopkom prestrukturiranja dolga.

Pritožba zoper sklep o začetku postopka prestrukturiranja dolga podjetja se lahko vloži v treh tednih od datuma sklepa.

Po izdaji sklepa o začetku postopka ni mogoč rubež premoženja za izvršbo terjatev, ki so nastale pred navedenim sklepom, dokler o vprašanju prestrukturiranja dolga ni odločeno s pravnomočnim sklepom. To pa ne velja za terjatve, ki niso zajete s prestrukturiranjem. Prav tako to ne velja, če sodišče v pritožbenem postopku na zahtevo upnika odloči, da se rubež dovoli.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Predlog za prestrukturiranje dolga podjetja lahko vloži dolžnik. Če predlog ni zavrnjen kot nedopusten ali neutemeljen, je treba čim prej izdati sklep o začetku postopka prestrukturiranja dolga podjetja. Predlog se lahko zavrne kot neutemeljen, če na primer iz njega ali drugega razpoložljivega poročila izhaja, da pogoji za prestrukturiranje dolga podjetja niso izpolnjeni.

Prestrukturiranje dolga podjetja se lahko odobri, če:

1. so dolžnikovi glavni interesi na Švedskem;
2. je dolžnik insolventen in tako zadolžen, da ob upoštevanju vseh okoliščin ni mogoče domnevati, da bo lahko v bližnji prihodnosti poravnal svoje dolgove, ter
3. je to razumno glede na dolžnikov osebni in finančni položaj.

Uporabljajo se naslednje omejitve:

1. prestrukturiranje dolga podjetja se ne sme odobriti, če za dolžnika velja prepoved opravljanja dejavnosti;
2. prestrukturiranje dolga podjetja se ne sme odobriti, če je dolžnik podjetnik, ki svoje dejavnosti opravlja ali jih je opravljal neodgovorno;
3. prestrukturiranje dolga podjetja se ne sme odobriti, če je dolžnikova četrtletna stopnja plačila nižja od ene sedmine osnovnega zneska, vezanega na cene (prisbasbeloppet), iz členov 6 in 7 poglavja 2 zakonika o socialnem zavarovanju (socialförsäkringsbalken) (približno 8 200 SEK leta 2024);
4. če je dolžniku že bilo odobreno prestrukturiranje dolga, se lahko prestrukturiranje dolga podjetja odobri le, če za to obstajajo posebni razlogi.

Če se izda sklep o začetku postopka prestrukturiranja dolga podjetja, se v uradnem listu Post- och Inrikes Tidningar nemudoma objavi obvestilo v zvezi s tem. Obvestilo se v enem tednu od objave tudi pošlje znanim upnikom. Upniki morajo biti v teh obvestilih med drugim pozvani, naj prijavijo svoje terjatve do dolžnika, kar morajo običajno pisno storiti v enem mesecu od objave, ter navedejo podrobnosti o svojih terjatvah in vse druge informacije, ki so pomembne za obravnavo zadeve, ter podatke o računu, na katerega je treba nakazati morebitna plačila med postopkom prestrukturiranja dolga podjetja.

Pritožba zoper sklep o začetku postopka prestrukturiranja dolga podjetja se lahko vloži v treh tednih od datuma sklepa.

Po sklepu o začetku postopka ni mogoč rubež premoženja za izvršbo terjatev, ki so nastale pred navedenim sklepom, dokler o vprašanju prestrukturiranja dolga podjetja ni odločeno s pravnomočnim sklepom. To pa ne velja za terjatve, ki niso zajete s prestrukturiranjem. Prav tako to ne velja, če sodišče v pritožbenem postopku na zahtevo upnika odloči, da se rubež dovoli.

3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

STEČAJ

Če ni drugače določeno s posebnimi pravili o odstopanju za pravna dejanja, ki jih opravi dolžnik ali katera koli druga stranka takoj po sklepu o začetku stečajnega postopka, stečajna masa vključuje vse premoženje, ki je dolžniku pripadalo ob objavi sklepa o začetku stečajnega postopka ali ki ga dolžnik pridobi med stečajnim postopkom ter se lahko uporabi za poplačilo terjatev. Vključeno je tudi vse premoženje, ki se lahko doda v stečajno maso z izterjavo terjatev. Za fizične osebe obstajajo posebna pravila, ki se uporabljajo za plače in drugo premoženje, ki ga dolžnik potrebuje za svoje preživetje. Dolžnik lahko ohrani del tega premoženja.

REORGANIZACIJA PODJETJA

V postopku so zajeta vsa dolžnikova sredstva. Upravitelj reorganizacije podjetja mora v enem tednu od izdaje sklepa o reorganizaciji podjetja o njem obvestiti vse znane upnike. Med drugim mora biti obvestilu priložen predhodni popis dolžnikovih sredstev in obveznosti. Postopek ne vodi do likvidacije dolžnika, ki načeloma ohrani nadzor nad svojim premoženjem. To pomeni, da se lahko sredstva med postopkom spremenijo. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je soglasje upravitelja reorganizacije podjetja potrebno, če na primer dolžnik namerava izpolniti obveznosti, ki so nastale pred sklepom o reorganizaciji podjetja.

V nekaterih okoliščinah za terjatve na podlagi sporazuma, ki ga je dolžnik sklenil med postopkom reorganizacije podjetja s soglasjem upravitelja reorganizacije podjetja, velja splošna prednostna pravica (allmän förmånsrätt).

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

V sklepu o odobritvi prestrukturiranja dolga mora biti določen načrt poplačila. Načrt poplačila se izvaja pet let, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za določitev krajšega roka. Izvajati se začne na datum izdaje sklepa o odobritvi prestrukturiranja. Vendar začne dolžnik plačila izvajati od datuma izdaje sklepa o začetku postopka, zato je treba obdobje, za katero se je uporabljal sklep o začetku postopka, običajno odšteti od trajanja načrta poplačila.

Znesek, ki ga mora plačati dolžnik, se določi tako, da se za prestrukturiranje dolga uporabijo vse dolžnikovo premoženje in dohodki po odštetju tega, kar je treba ohraniti za preživljanje dolžnika in njegove družine. Ohranitev premoženja se lahko določi tudi za plačilo terjatve, ki ni zajeta s prestrukturiranjem dolga.

Če se dolžnikov finančni položaj po izdaji sklepa o prestrukturiranju dolga bistveno izboljša zaradi okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predvideti, lahko upniki in dolžnik zaprosijo za ponovno presojo sklepa.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

V primeru prestrukturiranja dolga podjetja mora biti določen načrt poplačila. Načrt poplačila se izvaja tri leta. Izvajati se začne na datum izdaje sklepa o odobritvi prestrukturiranja. Vendar začne dolžnik plačila izvajati od datuma izdaje sklepa o začetku postopka, zato je treba obdobje, za katero se je uporabljal sklep o začetku postopka, običajno odšteti od trajanja načrta poplačila.

Znesek, ki ga mora plačati dolžnik, se določi tako, da se za prestrukturiranje dolga podjetja uporabijo vse dolžnikovo premoženje in dohodki po odštetju tega, kar je treba ohraniti za preživljanje dolžnika in njegove družine. Ohranitev premoženja se lahko določi tudi za plačilo terjatve, ki ni zajeta s prestrukturiranjem dolga podjetja.

Če se dolžnikov finančni položaj po izdaji sklepa o prestrukturiranju dolga podjetja bistveno izboljša, lahko upniki in dolžnik zaprosijo za ponovno presojo sklepa.

4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?

STEČAJ

Dolžnik ob razglasitvi sklepa o začetku stečajnega postopka izgubi nadzor nad vsem premoženjem, ki spada v stečajno maso. Dolžnik ne sme prevzeti nikakršnih obveznosti, ki bi se lahko uveljavljale med stečajnim postopkom. Obstajajo nekatere izjeme. Stečajno maso med stečajnim postopkom zastopa stečajni upravitelj. Imenuje ga okrožno sodišče, imeti pa mora posebno znanje in izkušnje, potrebne za to nalogo, ter biti tudi sicer primeren za takšno nalogo. Oseba, zaposlena na sodišču, ne more biti imenovana za stečajnega upravitelja. Prav tako ne more biti na ta položaj imenovana oseba z navzkrižjem interesov.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Upravitelj reorganizacije podjetja mora imeti posebno znanje in izkušnje, potrebne za to nalogo, ter biti tudi sicer primeren za takšno nalogo. Imeti mora zaupanje upnikov. Lahko si pomaga s strokovnjakom.

Upravitelj reorganizacije podjetja mora preučiti, ali lahko dolžnik v celoti ali delno nadaljuje s poslovanjem, in če lahko, kako je to mogoče doseči. Poleg tega mora upravitelj reorganizacije podjetja dolžniku pomagati pri pripravi načrta reorganizacije, ki vključuje ukrepe za reševanje dolžnikovih finančnih težav in zagotovitev, da lahko dolžnik v celoti ali delno nadaljuje s poslovanjem. Načrt morajo potrditi upniki in osebe, ki imajo pri dolžniku delež v kapitalu.

Dolžnik mora upravitelju reorganizacije podjetja zagotoviti vse informacije o svojem finančnem položaju, ki so pomembne za prestrukturiranje podjetja. Upoštevati mora navodila upravitelja reorganizacije podjetja glede načina vodenja podjetja. Dolžnik ohrani nadzor nad svojim premoženjem. Brez soglasja upravitelja reorganizacije podjetja ne sme izvesti nekaterih pravnih dejanj. Ta dejanja so na primer plačilo dolgov, ki so nastali pred izdajo sklepa, prevzem novih obveznosti in prenos ali zastava premoženja, ki je bistvenega pomena za dolžnikovo poslovanje. Če dolžnik teh obveznosti ne izpolni, lahko upravitelj reorganizacije podjetja zahteva razveljavitev pravnega dejanja.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Upravitelj ni imenovan. Dolžnik med postopkom prestrukturiranja dolga ohrani nadzor nad svojim premoženjem.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Upravitelj ni imenovan. Dolžnik med postopkom prestrukturiranja dolga podjetja ohrani nadzor nad svojim premoženjem.

5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?

STEČAJ

Upnik, ki ima terjatev do dolžnika, ki se lahko uveljavlja med stečajnim postopkom, jo lahko pobota s terjatvijo, ki jo je imel dolžnik do njega ob razglasitvi sklepa o začetku stečajnega postopka. To ne velja, če je bil pobot izključen zaradi narave zadevnih terjatev. Za pogojne terjatve veljajo posebna pravila. Izjeme se med drugim uporabljajo tudi za nedavno pridobljene terjatve (ki se večinoma ujemajo z določbami o vračanju premoženja v stečajno maso).

V zvezi s finančnimi trgi obstajajo posebne določbe, da se v zvezi s stečajno maso in upniki uporabljajo sporazumi o neto poravnavi in podobni dogovori, ki se med drugim nanašajo na finančne instrumente.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Vsakdo, ki je imel ob sprejetju sklepa o reorganizaciji podjetja terjatev do dolžnika, jo lahko pobota s terjatvijo, ki jo je dolžnik takrat imel do upnika, tudi če še ni zapadla v plačilo. To ne velja, če je pobot izključen zaradi narave zadevnih terjatev ali drugače izključen z določbami zakona o reorganizaciji podjetij. Izjeme se med drugim uporabljajo tudi za nedavno pridobljene terjatve (ki se večinoma ujemajo z določbami o izterjavi plačil).

V zvezi s finančnimi trgi obstajajo posebne določbe, da se v zvezi z dolžnikom in tistimi upniki, katerih terjatve so vključene v potrjen načrt reorganizacije podjetja, uporabljajo sporazumi o neto poravnavi in podobni dogovori, ki se med drugim nanašajo na finančne instrumente.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Posebnih pravil v zvezi s pobotom ni.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Posebnih pravil v zvezi s pobotom ni.

6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?

STEČAJ

Zakon o stečaju ne vsebuje splošnih pravil glede tega, ali je stečajna masa vezana s pogodbami, ki jih je sklenil dolžnik. Načeloma je stečajna masa samostojna pravna oseba, ki ni odgovorna za morebitne obveznosti, ki bi lahko izhajale iz take pogodbe. Stečajna masa se lahko odloči za izpolnitev pogodb, ki jih je sklenil dolžnik, če je to koristno za unovčenje stečajne mase. Običajno je za to potrebno soglasje druge pogodbene stranke.

Posebne določbe so v drugih zakonih, kot sta zakon o prodaji (köplagen) in zakon o trgovanju s finančnimi instrumenti (lagen om handel med finansiella instrument). V skladu z zakonom o prodaji se lahko stečajna masa odloči za izpolnitev pogodbe, če je bil zoper eno od pogodbenic uveden stečajni postopek. Druga pogodbena stranka lahko stečajno maso zaprosi, naj jo pravočasno obvesti, če želi izpolniti pogodbo.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Po vložitvi predloga za reorganizacijo podjetja nasprotna pogodbena stranka ne sme odpovedati pogodbe zaradi zamude pri plačilu ali izpolnjevanju pogodbe v drugem smislu, če je do zamude prišlo ali je verjetno, da bo do nje prišlo pred izdajo sklepa o reorganizaciji podjetja. Dolžnik lahko s soglasjem upravitelja reorganizacije podjetja zahteva izpolnitev pogodbe. Na zahtevo nasprotne pogodbene stranke mora to pravočasno obvestiti, ali bo pogodba izpolnjena. Če bo, so za njeno izpolnitev določena posebna pravila. V nekaterih okoliščinah lahko nasprotna pogodbena stranka pridobi jamstvo za izpolnitev dolžnikovih obveznosti. Nasprotna pogodbena stranka lahko pogodbo tudi odpove, če je dolžnik ne izpolnjuje. Zakon o prodaji vsebuje posebne določbe, ki se med drugim nanašajo na pogodbe o zaposlitvi in finančne instrumente.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Posebnih pravil v zvezi z učinkom prestrukturiranja dolga na veljavno pogodbo ni.

Glej tudi „Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti?“.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Posebnih pravil v zvezi z učinkom prestrukturiranja dolga podjetja na veljavno pogodbo ni.

Glej tudi „Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti?“.

7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?

STEČAJ

Po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka premoženja, ki spada v stečajno maso, praviloma ni mogoče zarubiti, da bi se poplačale morebitne terjatve zoper dolžnika. To samodejno velja od začetka stečajnega postopka. Obstajajo nekatere izjeme, ki se uporabljajo za terjatve z določeno prednostjo. Vsak rubež (utmätning), opravljen v nasprotju s to prepovedjo, je ničen. Premoženje se lahko zarubi ne glede na stečajni postopek, če je na zadevnem premoženju ustanovljena zastavna pravica (panträtt) za poplačilo terjatve.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Medtem ko poteka reorganizacija podjetja, rubež ali druga oblika izvršbe zoper dolžnika na podlagi zakonika o izvršbi ni mogoča. Upnik prav tako ne sme unovčiti dolžnikovega premoženja, na primer s prodajo zastavljenega premoženja. Izjeme obstajajo, na primer, kadar ima upnik zastavno pravico ali pridržno pravico (retentionsrätt) za poplačilo terjatve. Zagotoviti ni mogoče nikakršne pomoči na podlagi zakona o pogodbah o najemnem nakupu med podjetniki (lagen om avbetalningsköp mellan näringsidkare m.fl.) (1978:599). Med postopkom reorganizacije podjetja ni mogoče izdati sklepov o sekvestraciji (kvarstad) ali pravici do zasega (betalningsäkring).

Med postopkom reorganizacije podjetja je treba upnikov predlog za razglasitev dolžnikovega stečaja odložiti, če dolžnik to zahteva in ni posebnih razlogov za domnevo, da so upnikove pravice resno ogrožene.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Po izdaji sklepa o začetku postopka ni mogoč rubež premoženja za izvršbo terjatev, ki so nastale pred navedenim sklepom, dokler o vprašanju prestrukturiranja dolga ni odločeno s pravnomočnim sklepom. To pa ne velja za terjatve, ki niso zajete s prestrukturiranjem. Prav tako to ne velja, če sodišče v pritožbenem postopku na zahtevo upnika odloči, da se rubež dovoli.

Če je razglašen stečaj dolžnika, predlog za prestrukturiranje dolga preneha veljati.

Če se predlog za obravnavo o dopustnosti načrta v okviru reorganizacije podjetja šteje za dopustnega po tem, ko je dolžnik vložil predlog za prestrukturiranje dolga, je treba postopek prestrukturiranja dolga prekiniti. Če se izda sklep o reorganizaciji podjetja, predlog za prestrukturiranje dolga preneha veljati.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Po sklepu o začetku postopka ni mogoč rubež premoženja za izvršbo terjatev, ki so nastale pred navedenim sklepom, dokler o vprašanju prestrukturiranja dolga podjetja ni odločeno s pravnomočnim sklepom. To pa ne velja za terjatve, ki niso zajete s prestrukturiranjem. Prav tako to ne velja, če sodišče v pritožbenem postopku na zahtevo upnika odloči, da se rubež dovoli.

Če je razglašen stečaj dolžnika, predlog za prestrukturiranje dolga podjetja preneha veljati.

Če se predlog za obravnavo o dopustnosti načrta v okviru reorganizacije podjetja šteje za dopustnega po tem, ko je dolžnik vložil predlog za prestrukturiranje dolga podjetja, je treba postopek prestrukturiranja dolga podjetja prekiniti. Če se načrt reorganizacije podjetja potrdi, predlog za prestrukturiranje dolga podjetja preneha veljati.

8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?

STEČAJ

Če je bil rubež opravljen pred razglasitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka, se lahko izvršba praviloma nadaljuje ne glede na stečajni postopek. Obstajajo nekatere izjeme.

Če med dolžnikom in drugo stranko poteka pravdni postopek v zvezi s premoženjem, ki spada v stečajno maso, lahko dolžnikovo tožbo prevzame in nadaljuje stečajna masa. Če stečajna masa ne prevzame dolžnikove tožbe, se za premoženje šteje, da ne spada v stečajno maso. Če je bila zoper dolžnika vložena tožba v zvezi s terjatvijo, ki jo je mogoče uveljavljati v stečajnem postopku, se lahko stečajna masa vključi v pravdni postopek na strani dolžnika. V zvezi s tem postopkom obstajajo dodatne določbe.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Izvrševanje terjatev je med postopkom reorganizacije podjetja načeloma prepovedano, vendar pa to ne preprečuje, da bi se pravdni postopek, ki poteka med dolžnikom in drugo stranko, nadaljeval in tudi končal.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Glej „Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki?“.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Glej „Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki?“.

9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?

STEČAJ

Upniki nimajo formalne vloge v stečajnem postopku. Stečajni upravitelj se sicer mora glede pomembnejših vprašanj posvetovati s posebej prizadetimi upniki, če ni ovir za to. Upniki imajo tudi pravico, da jih stečajni upravitelj obvešča in da se na primer udeležijo naroka za zaprisego. Upnik lahko zahteva imenovanje nadzornika (granskningsman), ki nadzoruje upravljanje stečajne mase v upnikovem imenu.

Glej tudi „Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?“.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Ko sodišče odobri reorganizacijo podjetja, mora določiti datum za sestanek upnikov, ki poteka na sodišču. Sestanek mora potekati v treh tednih od datuma izdaje sklepa o reorganizaciji podjetja, po potrebi pa lahko poteka tudi pozneje.

Upnikom je treba na sestanku upnikov ponuditi priložnost, da izrazijo mnenja o tem, ali bi se morala reorganizacija podjetja nadaljevati. Če kdo od upnikov to zahteva, mora sodišče izmed upnikov imenovati upniški odbor. Sestavljajo ga največ trije člani. V nekaterih primerih imajo tudi zaposleni pravico, da imenujejo predstavnika, ki je dodatni član odbora. Sodišče lahko imenuje dodatne člane, če za to obstajajo posebni razlogi. Upravitelj reorganizacije podjetja se mora o pomembnih zadevah posvetovati z upniškim odborom, če ni ovir za to.

Če se izvede obravnava o dopustnosti načrta, se je morajo udeležiti upniki, katerih terjatve so nastale pred izdajo sklepa o reorganizaciji podjetja, če načrt reorganizacije podjetja neposredno vpliva na njihove terjatve, na primer zato, ker se predlaga zmanjšanje terjatev. Upniki morajo nato glasovati o sprejetju načrta reorganizacije podjetja, in sicer na zboru upnikov za glasovanje o načrtu, ki poteka na sodišču.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Upniki morajo svoje terjatve prijaviti. Glej „Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?“.

Upnik lahko zahteva, da se sklep o prestrukturiranju dolga razveljavi ali spremeni.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Upniki morajo svoje terjatve prijaviti. Glej „Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?“.

Upnik lahko zahteva, da se sklep o prestrukturiranju dolga razveljavi ali spremeni.

10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?

STEČAJ

Med stečajnim postopkom je premoženje vključeno v stečajno maso, ki se upravlja v korist upnikov (glej zgoraj). Stečajno maso upravlja en ali več stečajnih upraviteljev. Na splošno je treba premoženje iz stečajne mase prodati tako hitro, kot je to razumno mogoče. Če je dolžnik upravljal podjetje, lahko stečajni upravitelj pod nekaterimi pogoji ohrani poslovanje podjetja za račun stečajne mase.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Dolžnik med reorganizacijo podjetja ne izgubi nadzora nad svojim premoženjem.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Upravitelj ni imenovan.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ 

Upravitelj ni imenovan.

11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

STEČAJ

Švedske stečaje je mogoče razdeliti v dve skupini, in sicer na stečaje brez dokazovanja dolgov in stečaje z dokazovanjem dolgov. Dolgovi se ne dokazujejo, razen če je določeno drugače, ker upniki brez prednostne terjatve v primeru stečaja običajno ne dobijo ničesar. Okrožno sodišče lahko na zahtevo stečajnega upravitelja odloči, da je treba dolgove dokazati. To se stori, če je mogoče domnevati, da bodo ob razdelitvi med stečajnim postopkom na voljo določena sredstva za poplačilo neprednostnih terjatev. Kadar je odločeno, da je treba izvesti postopek za dokaz dolgov, je treba na splošno dokazati terjatve, ki se lahko uveljavljajo med stečajnim postopkom, da lahko upnik prejme poplačilo iz razdelitvene mase. Dokazati je treba tudi morebitno pravico do prednosti. Če pa ima upnik zastavno ali pridržno pravico, mu terjatve ni treba dokazati, da bi bil upravičen do poplačila iz zadevnega premoženja.

Dejstvo, da dolžnik izgubi nadzor nad svojim premoženjem, pomeni, da ne more prevzeti obveznosti, ki bi se lahko uveljavljale med stečajnim postopkom. Če dolžnik po začetku stečajnega postopka prevzame kakršne koli obveznosti ali mu te nastanejo, jih med stečajnim postopkom običajno ni mogoče dokazati. Ustaljena sodna praksa je, da lahko dolžnik v nekaterih primerih znova prevzame nadzor nad določenim premoženjem, če se stečajni upravitelj izrecno odpove njegovemu uveljavljanju.

Stečajna masa, ki jo zastopa stečajni upravitelj, lahko prevzame pravice in obveznosti, na primer s sklenitvijo pogodbe. S tem nastanejo terjatve zoper samo stečajno maso (massafordringar). Načeloma imajo terjatve zoper samo stečajno maso prednost pred navadnimi terjatvami v stečajnem postopku (konkursfordringar). Preden pa se plačajo kateri koli drugi dolgovi, ki so nastali zoper stečajno maso, je treba iz stečajne mase plačati nagrade za stečajnega upravitelja in druge podobne dolgove (tako imenovane stroške stečajnega postopka). Če stroškov stečajnega postopka ni mogoče plačati iz stečajne mase, jih mora praviloma plačati država. Načeloma se upnikom v stečajnem postopku dolgovi poplačajo šele po plačilu stroškov stečajnega postopka in terjatev zoper samo stečajno maso.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Splošnih pravil za prijavo terjatev v primeru reorganizacije podjetja ni. V primeru reorganizacije podjetja pa lahko sodišče na zahtevo dolžnika odloči, da dovoli obravnavo o dopustnosti načrta (planförhandling). Upnik bo v okviru obravnave morda moral prijaviti svoje terjatve (glej spodaj). Obravnave o dopustnosti načrta se udeležijo samo tisti upniki, katerih terjatve so nastale pred izdajo sklepa o reorganizaciji podjetja. Takih obravnav se sicer ne udeležijo vsi upniki, temveč samo tisti, ki jih načrt reorganizacije podjetja neposredno zadeva. Načrtu reorganizacije podjetja je treba priložiti seznam sredstev in obveznosti iz stečajne mase. Če ima oseba terjatev, ki ni bila vključena v popis stečajne mase ali ki postane znana medtem, in se želi udeležiti obravnave o dopustnosti načrta, mora terjatev pisno prijaviti pri upravitelju reorganizacije podjetja najpozneje en teden pred zborom upnikov za glasovanje o načrtu.

Za terjatve na podlagi sporazumov, ki jih je dolžnik s soglasjem upravitelja reorganizacije podjetja sklenil med postopkom reorganizacije podjetja, velja splošna prednostna pravica. Splošna prednostna pravica preneha veljati v primeru potrditve načrta reorganizacije podjetja, v primeru, da se navedeni načrt ne potrdi, pa preneha veljati tri mesece po preklicu reorganizacije podjetja, razen če je bil v tem obdobju zoper dolžnika vložen predlog za začetek stečajnega postopka.

Za terjatve, ki so vključene v potrjen načrt reorganizacije podjetja in pomenijo nova sredstva v skladu z določbami zakona o reorganizaciji podjetij (Lagen om företagsrekonstruktion), velja prednostna pravica v obsegu in za obdobje, ki sta določena v načrtu. Postopek sprejetja načrta reorganizacije podjetja je predstavljen v nadaljevanju.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Prestrukturiranje dolga v bistvu zajema vse denarne terjatve zoper dolžnika, ki so nastale pred datumom izdaje sklepa o začetku postopka. Upniki morajo torej prijaviti vse terjatve, ki so nastale pred sklepom o začetku postopka in so zajete s prestrukturiranjem dolga, sicer obstaja tveganje, da bo dolžnik oproščen obveznosti plačila zadevnih dolgov (glej „Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti?“).

Vendar pa prestrukturiranje dolga ne zajema naslednjega:

1. terjatve za preživljanje družine, če agencija za socialno zavarovanje (Försäkringskassan) ali tuj javni organ ni prevzel pravice upravičene osebe do prejemanja preživnine;
2. terjatve, v zvezi s katero ima upnik zastavno ali drugo prednostno pravico v skladu s členom 6 ali 7 zakona o prednostni pravici (förmånsrattslagen) (1970:979) ali pridržno pravico, kolikor zavarovanje zadostuje za poplačilo terjatve;
3. terjatve, v zvezi s katero je upnik pridobil prednostno pravico v skladu s členom 8 zakona o prednostni pravici, preden je bil v zvezi s premoženjem, v zvezi s katerim bi se uveljavljala terjatev, razglašen sklep o začetku postopka;
4. terjatve, ki ni zapadla v plačilo in ki je odvisna od tega, ali upnik zagotovi nadomestilo, ali
5. sporne terjatve.

Če je terjatev pogojna, njen znesek ni opredeljen ali ni zapadla v plačilo, se lahko odloči, da ne spada v prestrukturiranje dolga. Če je terjatev verjetno neutemeljena, je treba odločiti, da ni zajeta s prestrukturiranjem dolga.

Terjatve, ki so nastale po sklepu o začetku postopka, niso zajete s prestrukturiranjem dolga.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ 

Prestrukturiranje dolga podjetja v bistvu zajema vse denarne terjatve zoper dolžnika, ki so nastale pred datumom razglasitve sklepa o začetku postopka. Upniki morajo torej prijaviti vse terjatve, ki so nastale pred sklepom o začetku postopka in so zajete s prestrukturiranjem dolga podjetja, sicer obstaja tveganje, da bo dolžnik oproščen obveznosti plačila zadevnih dolgov (glej „Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti?“).

Vendar pa prestrukturiranje dolga podjetja ne zajema naslednjega:

1. terjatve za preživljanje družine, če agencija za socialno zavarovanje ali tuj javni organ ni prevzel pravice upravičene osebe do prejemanja preživnine;
2. terjatve, v zvezi s katero ima upnik prednostno pravico v skladu s členom 5 zakona o prednostni pravici (1970:979), kolikor zavarovanje zadostuje za poplačilo terjatve;
3. terjatve, v zvezi s katero ima upnik zastavno ali drugo prednostno pravico v skladu s členom 6 ali 7 zakona o prednostni pravici ali pridržno pravico, kolikor zavarovanje zadostuje za poplačilo terjatve;
4. terjatve, v zvezi s katero je upnik pridobil prednostno pravico v skladu s členom 8 zakona o prednostni pravici, preden je bil v zvezi s premoženjem, v zvezi s katerim bi se uveljavljala terjatev, razglašen sklep o začetku postopka;
5. terjatve, ki ni zapadla v plačilo in ki je odvisna od tega, ali upnik zagotovi nadomestilo, ali
6. sporne terjatve.

Če je terjatev pogojna, njen znesek ni opredeljen ali ni zapadla v plačilo, se lahko odloči, da ne spada v prestrukturiranje dolga podjetja. Če je terjatev verjetno neutemeljena, je treba odločiti, da ni zajeta s prestrukturiranjem dolga podjetja.

Terjatve, ki so nastale po sklepu o začetku postopka, niso zajete s prestrukturiranjem dolga podjetja.

12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?

STEČAJ

Na splošno se lahko v stečajnem postopku uveljavljajo samo tiste terjatve, ki so nastale pred razglasitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka. Terjatev se lahko v stečajnem postopku uveljavlja tudi, če je pogojna ali ni zapadla v plačilo.

V primerih, v katerih se dolgovi ne dokazujejo, ni pravil, s katerimi bi se zahtevalo, naj upnik terjatev prijavi na določen način. V primeru stečajnega postopka brez dokazovanja dolgov mora stečajni upravitelj na svojo pobudo zagotoviti, da vsaka terjatev, za katero velja prednostna pravica, prejme ustrezen delež iz razdelitvene mase. Načeloma upniku nič ne preprečuje, da terjatev neformalno uveljavlja do roka za ugovor zoper predlagano razdelitev.

Če je mogoče domnevati, da premoženje zadostuje za poplačilo upnikov, ki nimajo prednostne pravice, je treba dolgove dokazati (glej zgoraj v zvezi z dokazovanjem dolgov). Kadar okrožno sodišče odloči, da je treba dolgove dokazati, določi rok za predložitev dokazov, ki je od štiri do deset tednov. Sklep o izvedbi postopka za dokazovanje dolgov se objavi. Upniki morajo terjatve pisno prijaviti v določenem roku. Če ima upnik zastavno ali pridržno pravico na premoženju, mu za pridobitev plačila iz premoženja v tem postopku ni treba predložiti dokazov o dolgu. Če je bil izveden postopek z dokazovanjem dolga, lahko vsak upnik, ki želi prijaviti terjatev ali uveljavljati prednostno pravico po roku za predložitev dokazov, naknadno predloži dokaze v pisni obliki (efterbevakning). To mora storiti najpozneje do datuma, ko stečajni upravitelj določi predlagano razdelitev ali, povedano drugače, preden je predlog predložen sodišču in objavljen. Če upnik ne predloži dokaza za svojo terjatev, izgubi možnost pridobitve plačila iz premoženja, ki ga zajema sklep o razdelitvi. Upnik lahko načeloma pozneje prejme plačilo v zvezi s svojo terjatvijo le, če postanejo razpoložljiva nova sredstva (naknadna razdelitev, efterutdelning).

REORGANIZACIJA PODJETJA

Kot je navedeno zgoraj, v primeru reorganizacije podjetja upniki nimajo splošne obveznosti, da prijavijo terjatve, vendar bodo morali morda svoje terjatve prijaviti v okviru obravnave o dopustnosti načrta, če zadevnih terjatev v navedeni načrt ni vključil že upravitelj reorganizacije podjetja.

Če bo potekala obravnava o dopustnosti načrta, mora dolžnik ob podpori upravitelja reorganizacije podjetja pripraviti načrt reorganizacije. V načrtu se lahko predlaga poravnava v zvezi z odplačilom dolga, pri kateri se terjatve upnikov zmanjšajo ali pa se spremenijo plačilni pogoji.

Načrtu reorganizacije podjetja je treba priložiti seznam sredstev in obveznosti iz stečajne mase, ki ga sestavi upravitelj reorganizacije podjetja. Na seznamu mora biti med drugim navedeno, ali ima upnik prednostno pravico in kakšni so razlogi zanjo. V načrtu reorganizacije podjetja morajo biti upniki, delničarji in druge osebe, ki imajo pri dolžniku delež v kapitalu (zadevne stranke), razdeljeni v skupine na podlagi prednostne razvrstitve in stopnje prednosti terjatev. Obravnave o dopustnosti načrta se udeležijo samo upniki, katerih terjatve so nastale pred izdajo sklepa o reorganizaciji podjetja in na katere načrt reorganizacije neposredno vpliva – na primer zato, ker se predlaga zmanjšanje upnikove terjatve.

Če sodišče ugodi predlogu za obravnavo dopustnosti načrta, mora svojo odločitev nemudoma sporočiti. Sočasno mora določiti datum za sestanek z zadevnimi strankami, ki bo potekal na sodišču (zbor upnikov za glasovanje o načrtu), izdati poziv na navedeni sestanek in objaviti sklep. Na zboru upnikov za glasovanje o načrtu mora sodišče preučiti izbor zadevnih strank in njihovo razdelitev v skupine. Sodišče ima nato možnost, da izbor strank in razdelitev v skupine spremeni. Zadevne stranke nato glasujejo o načrtu prestrukturiranja.

Pred zborom upnikov za glasovanje o načrtu imajo upravitelj reorganizacije podjetja, dolžnik in zadevne stranke, kot so upniki, možnost ugovarjati zoper terjatev, ki naj bi bila zajeta v načrtu reorganizacije podjetja. Ugovore je treba pisno predložiti upravitelju reorganizacije podjetja čim prej, v vsakem primeru pa pred glasovanjem o načrtu na zboru upnikov.

Ugovor zoper terjatev ali pravico zadevni stranki ne preprečuje glasovanja o zadevni terjatvi ali pravici. Če je izid glasovanja odvisen od tega, ali bo nek ugovor sprejet ali ne, mora sodišče na zboru preučiti sporno vprašanje in poskusiti doseči sporazumno rešitev. Če sporazumne rešitve ni mogoče doseči, mora sodišče presoditi ugovore.

Šteje se, da so zadevne stranke potrdile načrt reorganizacije podjetja, če sta ga v vsaki skupini odobrili vsaj dve tretjini glasovalcev in če njihove terjatve ali pravice predstavljajo vsaj dve tretjini terjatev ali pravic, o katerih se lahko glasuje. Če se načrt reorganizacije podjetja potrdi, ga sodišče odobri, razen če za to obstajajo kakršne koli ovire. V posebnih okoliščinah lahko sodišče načrt reorganizacije podjetja odobri kljub temu, da ga zadevne stranke niso potrdile.

Odobreni načrt reorganizacije podjetja je zavezujoč za dolžnika in vse zadevne stranke, pa tudi za dolžnikovo nasprotno stranko v pogodbi o novih sredstvih.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Če se izda sklep o začetku postopka prestrukturiranja dolga, se v uradnem listu Post- och Inrikes Tidningar nemudoma objavi obvestilo v zvezi s tem. Obvestilo se v enem tednu od objave tudi pošlje znanim upnikom. Upniki morajo biti v teh obvestilih med drugim pozvani, naj prijavijo svoje terjatve do dolžnika, kar morajo običajno pisno storiti v enem mesecu od objave, ter navedejo podrobnosti o svojih terjatvah in vse druge informacije, ki so pomembne za obravnavo zadeve, ter podatke o računu, na katerega je treba nakazati morebitna plačila med postopkom prestrukturiranja dolga.

Ko se po izdaji sklepa o začetku postopka zberejo zadostne informacije, se pripravi predlog za prestrukturiranje dolga. Pošlje se vsem znanim upnikom, katerih terjatve so zajete s predlogom, pri čemer je dodan poziv, naj v določenem roku predložijo pripombe. Če upnik ne predloži pripomb, to ne preprečuje izdaje sklepa o odobritvi prestrukturiranja dolga.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Če se izda sklep o začetku postopka prestrukturiranja dolga podjetja, se v uradnem listu Post- och Inrikes Tidningar nemudoma objavi obvestilo v zvezi s tem. Obvestilo se v enem tednu od objave tudi pošlje znanim upnikom. Upniki morajo biti v teh obvestilih med drugim pozvani, naj prijavijo svoje terjatve do dolžnika, kar morajo običajno pisno storiti v enem mesecu od objave, ter navedejo podrobnosti o svojih terjatvah in vse druge informacije, ki so pomembne za obravnavo zadeve, ter podatke o računu, na katerega je treba nakazati morebitna plačila med postopkom prestrukturiranja dolga.

Ko se po izdaji sklepa o začetku postopka zberejo zadostne informacije, se pripravi predlog za prestrukturiranje dolga podjetja. Pošlje se vsem znanim upnikom, katerih terjatve so zajete s predlogom, pri čemer je dodan poziv, naj v določenem roku predložijo pripombe. Če upnik ne predloži pripomb, to ne preprečuje izdaje sklepa o odobritvi prestrukturiranja dolga podjetja.

13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?

STEČAJ

Če premoženje iz stečajne mase ne zadostuje za plačilo stroškov stečajnega postopka in dolgov same stečajne mase, je treba stečajni postopek ustaviti (glej zgornje informacije o stroških stečajnega postopka in dolgovih stečajne mase). Če se stečajni postopek ustavi (avskrivas), načeloma ni razdelitve upnikom.

Če se stečajni postopek ne ustavi, se denar v stečajni masi, ki se ne uporabi za plačilo stroškov stečajnega postopka in dolgov stečajne mase, razdeli upnikom. Načeloma je treba denar razdeliti v skladu z zakonom o prednostni pravici.

Z zakonom o prednostni pravici so urejene vzajemne pravice upnikov do plačila v primeru stečaja. V zvezi z zakonom o prednostni pravici je mogoče navesti naslednje strnjene informacije.

Prednostna pravica v zvezi s plačilom je bodisi posebna bodisi splošna. Posebna prednostna pravica se nanaša na določeno premoženje (primeri so zastavna pravica, pridržna pravica ali hipoteka (inteckning) na nepremičnino). Splošna prednostna pravica se nanaša na vse premoženje, vključeno v stečajno maso dolžnika (kot so stroški, nastali upnikom za uvedbo stečajnega postopka zoper dolžnika, in nagrade za upravitelja reorganizacije podjetja, če je pred zadevnim stečajem potekala reorganizacija podjetja). Posebna prednostna pravica ima prednost pred splošno prednostno pravico. Vse terjatve, ki ne uživajo prednostne pravice, se med seboj obravnavajo enako. Tudi v pogodbi se lahko določi, da je upnik upravičen do plačila šele po poplačilu vseh drugih upnikov (podrejena terjatev, efterställd fordran).

Prednostna pravica se ohrani, tudi če je terjatev prenesena ali zarubljena ali drugače preide na drugo stranko.

Če terjatev uživa posebno prednostno pravico v zvezi z določenim premoženjem, vendar zadevno premoženje ne zadostuje za poplačilo terjatve, se preostali del terjatve obravnava kot terjatev brez prednostne pravice.

REORGANIZACIJA PODJETJA

V okviru reorganizacije podjetja se razdelitev ne izvede, če v načrtu reorganizacije podjetja ni predvidena poravnava v zvezi z odplačilom dolga.

Poravnava v zvezi z odplačilom dolga lahko na primer zajema zmanjšanje dolga ali spremembe plačilnih pogojev. Načrt reorganizacije podjetja se lahko sprejme le, če so upniki iz iste skupine obravnavani enako glede na delež svoje terjatve. Zmanjšanje dolga in plačilni pogoji so odvisni od vsebine načrta reorganizacije podjetja, zato se lahko razlikujejo.

Če je v načrtu reorganizacije podjetja predvidena poravnava v zvezi z odplačilom dolga, je upnik, katerega terjatev ob sprejetju načrta reorganizacije podjetja ni bila znana, upravičen le do zneska, ki ga je prejela skupina upnikov, v katero bi bil upnik uvrščen, če bi bil znan.

Upnik, ki je potrdil načrt reorganizacije podjetja, ki vključuje poravnavo v zvezi z odplačilom dolga, ne izgubi svojih pravic v razmerju do poroka ali katere koli druge osebe, ki je poleg dolžnika odgovorna za terjatev.

Za terjatve, ki so vključene v potrjen načrt reorganizacije podjetja in pomenijo nova sredstva v skladu z določbami zakona o reorganizaciji podjetij (Lagen om företagsrekonstruktion), velja prednostna pravica v obsegu in za obdobje, ki sta določena v načrtu.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Organ za izvršbe v sklepu o odobritvi prestrukturiranja dolga med drugim določi, katere terjatve so zajete, kateri načrt poplačil velja za dolžnika in kolikšen delež vsake terjatve je treba plačati.

Za vse terjatve, zajete s prestrukturiranjem dolga, veljajo enake pravice. Vendar se lahko terjatvi s soglasjem zadevnega upnika dodelijo manj ugodne pravice ali pa se lahko terjatev poplača pred drugimi terjatvami, če je vsota, ki je na voljo za razdelitev, majhna ter je to razumno glede na obseg dolgov in druge okoliščine.

Določbe v zvezi s terjatvami so določene v sklepu o odobritvi prestrukturiranja dolga.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Organ za izvršbe v sklepu o odobritvi prestrukturiranja dolga podjetja med drugim določi, katere terjatve so zajete, kateri načrt poplačila velja za dolžnika in kolikšen delež vsake terjatve je treba plačati.

Za vse terjatve, zajete s prestrukturiranjem dolga podjetja, veljajo enake pravice. Vendar se lahko terjatvi s soglasjem zadevnega upnika dodelijo manj ugodne pravice ali pa se lahko terjatev poplača pred drugimi terjatvami, če je vsota, ki je na voljo za razdelitev, majhna ter je to razumno glede na obseg dolgov in druge okoliščine.

Določbe v zvezi s terjatvami so določene v sklepu o odobritvi prestrukturiranja dolga.

14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?

STEČAJ

Če se dolžnik strinja, da bo plačal svoje dolgove, ali je z upniki dosegel drugačen dogovor (sporazumno poravnavo), mora okrožno sodišče odločiti, da se stečajni postopek konča. V stečajnih postopkih, ki vključujejo dokazovanje dolgov, se lahko stečajni postopek konča tudi s sklepom o poravnavi z upniki. V nasprotnem primeru se stečajni postopek ustavi (premoženje iz stečajne mase ne zadostuje za plačilo stroškov stečajnega postopka in dolgov stečajne mase) ali konča z razdelitvijo sredstev upnikom.

Fizična oseba s stečajem ni oproščena obveznosti plačila svojih dolgov (pravila o prestrukturiranju dolga so drugačna). Dolgovi, ki niso bili plačani, torej po stečaju ostanejo (kar ne velja, če so zajeti s prostovoljnim dogovorom ali poravnavo z upniki).

Pravna oseba je po stečaju razpuščena (določbe o tem je mogoče najti v zakonodaji o pravici do ustanavljanja združenj). To pomeni, da upniki po stečaju načeloma ne morejo uveljavljati morebitnih neporavnanih terjatev zoper pravno osebo.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Sodišče mora v določenih okoliščinah odrediti, da se reorganizacija podjetja konča, na primer če se šteje, da je bil namen reorganizacije podjetja dosežen ali da njenega namena ni mogoče doseči.

Sodišče mora poleg tega odrediti, da se mora poslovna reorganizacija končati tri mesece po datumu sprejetja sklepa o reorganizaciji. Postopek reorganizacije podjetja se lahko na zahtevo dolžnika, upravitelja reorganizacije podjetja ali upnika podaljša za nadaljnje tri mesece, če za to obstajajo posebni razlogi. Nadaljnja podaljšanja so mogoča v izrednih primerih.

Reorganizacija podjetja skupno ne sme trajati več kot 12 mesecev, razen če je sodišče predhodno odločilo o obravnavi o dopustnosti načrta. V tem primeru se mora reorganizacija podjetja končati najpozneje 15 mesecev po datumu sprejetja sklepa o reorganizaciji.

Če se reorganizacija podjetja konča, zaščita dolžnika pred izvršilnimi ukrepi, kot sta rubež in stečaj, ne velja več. Zaščita preneha veljati tudi 12 mesecev po sprejetju sklepa o reorganizaciji podjetja, tudi v primeru, da postopek reorganizacije takrat še poteka.

Če se reorganizacija podjetja konča, se potrjen načrt reorganizacije podjetja še naprej uporablja. Še naprej je zavezujoč za dolžnika in zadevne stranke. Sodišče lahko odredi preklic potrjenega načrta reorganizacije podjetja, med drugim v primeru, da dolžnik bistveno krši svoje obveznosti iz načrta.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Dolžnik je s sklepom o prestrukturiranju dolga oproščen obveznosti plačila dolgov, zajetih s prestrukturiranjem dolga, če so ti zmanjšani. Pri prestrukturiranju dolga je tudi oproščen obveznosti plačila neznanih dolgov v zadevi, razen če so to dolgovi, ki jih s prestrukturiranjem dolga ni mogoče zajeti. Prestrukturiranje dolga pomeni, da pravica do obresti ali kazni za zamudo v zvezi s terjatvijo, zajeto s prestrukturiranjem, preneha veljati v zvezi z obdobjem po datumu razglasitve sklepa o začetku postopka. Prestrukturiranje dolga ne vpliva na pravice upnika v zvezi s porokom ali drugo osebo, ki je poleg dolžnika odgovorna za zadevni dolg.

V sklepu o odobritvi prestrukturiranja dolga mora biti določen načrt poplačila. Načrt poplačila se izvaja pet let, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za določitev krajšega roka. Izvajati se začne na datum izdaje sklepa o odobritvi prestrukturiranja. Pri določanju datuma poteka načrta poplačila je običajno treba od trajanja načrta poplačila odšteti obdobje, za katero se je uporabljal sklep o začetku postopka, razen če glede na ravnanje dolžnika po sklepu o začetku postopka obstajajo razlogi za odštetje krajšega obdobja.

Ko sklep o prestrukturiranju dolga postane pravnomočen, zaščita dolžnika pred izvršilnimi ukrepi preneha veljati.

Sklep o prestrukturiranju dolga se lahko v nekaterih okoliščinah spremeni ali razveljavi. Na zahtevo upnika, katerega terjatev je zajeta v prestrukturiranju dolga, se lahko sklep med drugim razveljavi v primeru, da je dolžnik predložil nepravilne informacije, da dolžnik ne spoštuje načrta poplačila, pri čemer je odstopanje od načrta precejšnje, ali da se je dolžnikovo finančno stanje bistveno izboljšalo.

V primeru spremembe sklepa o prestrukturiranju dolga se lahko trajanje načrta poplačila določi na največ sedem let.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Dolžnik je s sklepom o prestrukturiranju dolga podjetja oproščen obveznosti plačila dolgov, zajetih s prestrukturiranjem dolga, če so ti zmanjšani. Pri prestrukturiranju dolga podjetja je tudi oproščen obveznosti plačila neznanih dolgov v zadevi, razen če so to dolgovi, ki jih s prestrukturiranjem dolga ni mogoče zajeti.

Prestrukturiranje dolga podjetja pomeni, da pravica do obresti ali kazni za zamudo v zvezi s terjatvijo, zajeto s prestrukturiranjem, preneha veljati v zvezi z obdobjem po datumu razglasitve sklepa o začetku postopka.

Prestrukturiranje dolga podjetja ne vpliva na pravice upnika v zvezi s porokom ali drugo osebo, ki je poleg dolžnika odgovorna za zadevni dolg.

V sklepu o odobritvi prestrukturiranja dolga podjetja mora biti določen načrt poplačila. Načrt poplačila se izvaja tri leta. Izvajati se začne na datum izdaje sklepa o odobritvi prestrukturiranja.

Ko sklep o prestrukturiranju dolga podjetja postane pravnomočen, zaščita dolžnika pred izvršilnimi ukrepi preneha veljati.

Sklep o prestrukturiranju dolga podjetja se lahko v nekaterih okoliščinah spremeni ali razveljavi. Sklep o prestrukturiranju dolga se lahko v nekaterih okoliščinah spremeni ali razveljavi. Na zahtevo upnika, katerega terjatev je zajeta v prestrukturiranju dolga podjetja, se lahko sklep med drugim razveljavi v primeru, da je dolžnik predložil nepravilne informacije, da dolžnik ne spoštuje načrta poplačila, pri čemer je odstopanje od načrta precejšnje, ali da se je dolžnikovo finančno stanje bistveno izboljšalo.

V primeru spremembe sklepa o prestrukturiranju dolga podjetja se lahko trajanje načrta poplačila določi na največ pet let.

15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?

STEČAJ

Kot je pojasnjeno zgoraj, fizična oseba v stečaju ni razbremenjena odgovornosti za svoje dolgove, pravne osebe pa se po stečaju razpustijo.

Če bi po stečaju prišlo do razpoložljivih sredstev za razdelitev, obstaja možnost naknadne razdelitve.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Glej zgornje informacije o učinku potrjenega načrta reorganizacije podjetja, ki vključuje poravnavo v zvezi z odplačilom dolga. Če načrt reorganizacije podjetja ni bil potrjen in dolžnik z upniki ni dosegel sporazumne poravnave v zvezi z odplačilom dolga, terjatve po koncu postopka reorganizacije podjetja ostanejo neporavnane.

Upniki s terjatvami, ki temeljijo na sporazumih, ki jih je dolžnik s soglasjem upravitelja reorganizacije podjetja sklenil med postopkom reorganizacije podjetja, imajo splošno prednostno pravico. Splošna prednostna pravica preneha veljati v primeru potrditve načrta reorganizacije podjetja, v primeru, da se navedeni načrt ne potrdi, pa preneha veljati tri mesece po preklicu reorganizacije podjetja, razen če je bil v tem obdobju zoper dolžnika vložen predlog za začetek stečajnega postopka.

Upniki s terjatvami, ki so vključene v potrjen načrt reorganizacije podjetja in pomenijo nova sredstva v skladu z določbami zakona o reorganizaciji podjetij, imajo prednostno pravico v obsegu in za obdobje, ki sta določena v načrtu.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

S prestrukturiranjem dolga se zmanjšajo terjatve, ki so predmet tega prestrukturiranja. Dolžnik je pri prestrukturiranju dolga oproščen obveznosti plačila neznanih dolgov v zadevi, razen če so to dolgovi, ki jih s prestrukturiranjem dolga ni mogoče zajeti. Prestrukturiranje dolga ne vpliva na pravice upnika v zvezi s porokom ali drugo osebo, ki je poleg dolžnika odgovorna za zadevni dolg.

Upnik lahko v določenih okoliščinah zahteva ponovno presojo prestrukturiranja dolga po tem, ko je dolžnik izpolnil svoje obveznosti v skladu z načrtom poplačil, če načrt poplačil velja manj kot pet let od izdaje sklepa o začetku postopka.

Za več informacij glej „Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti?“.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

S prestrukturiranjem dolga podjetja se zmanjšajo terjatve, ki so predmet tega prestrukturiranja. Poleg tega je dolžnik pri prestrukturiranju dolga podjetja oproščen obveznosti plačila neznanih dolgov v zadevi, razen če so to dolgovi, ki jih s prestrukturiranjem dolga podjetja ni mogoče zajeti. Prestrukturiranje dolga podjetja ne vpliva na pravice upnika v zvezi s porokom ali drugo osebo, ki je poleg dolžnika odgovorna za zadevni dolg.

Upnik lahko v določenih okoliščinah zahteva ponovno presojo prestrukturiranja dolga podjetja po tem, ko je dolžnik izpolnil svoje obveznosti v skladu z načrtom poplačil, če načrt poplačil poteče manj kot tri leta od izdaje sklepa o začetku postopka.

Za več informacij glej „Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti?“.

16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?

STEČAJ

Nagrade za stečajnega upravitelja, druge podobne stroške (stroške stečajnega postopka) in druge dolgove, ki nastanejo sami stečajni masi, je treba iz stečajne mase plačati pred razdelitvijo sredstev upnikom. Stroški stečajnega postopka pa imajo prednost pred terjatvami zoper samo stečajno maso.

Če se je stečajni postopek začel na zahtevo upnika, ki ni država, mora upnik plačati vse stroške stečajnega postopka, ki jih ni mogoče poravnati iz stečajne mase, pri čemer veljajo določene omejitve. V drugih primerih mora navedene stroške plačati država.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Stroške sodnega postopka ter stroške nagrade za upravitelja reorganizacije podjetja in morebitne predstavnike nadzornih organov mora poravnati dolžnik.

Nagrada ne sme presegati zneska, ki se šteje za razumno visok znesek nagrade za zadevno nalogo ob upoštevanju dela, ki ga naloga zahteva, skrbnosti in strokovnosti, s katero je bila opravljena, ter obsega poslovne dejavnosti.

Pravico upravitelja reorganizacije podjetja do nadomestila mora oceniti sodišče na zahtevo nadzornega organa, upravitelja reorganizacije podjetja ali dolžnika. Dokler načrt prestrukturiranja ni dokončan, lahko tako oceno zahteva tudi vsaka zainteresirana stran, katere terjatev ali pravica je zajeta v načrtu.

V primeru stečaja velja za nagrado splošna prednostna pravica, če je znesek nagrade v danih okoliščinah razumen.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Dolžnik v postopku prestrukturiranja dolga običajno plačila nakaže organu za izvršbe, ta pa nato sredstva prenese na upnike. Organ za izvršbe dolžniku zaračunava letno nadomestilo za upravljanje njegovih plačil.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Dolžnik v postopku prestrukturiranja dolga običajno plačila nakaže organu za izvršbe, ta pa nato sredstva prenese na upnike. Organ za izvršbe dolžniku zaračunava letno nadomestilo za upravljanje njegovih plačil.

17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?

STEČAJ

Pravila o vračanju premoženja v stečajno maso (återvinning till konkursbo) so določena v zakonu o stečaju. Izhodiščni datum za izračun rokov, določenih v pravilih o vračanju premoženja v stečajno maso, je praviloma datum vložitve predloga za začetek stečajnega postopka.

Pravno dejanje se lahko razveljavi, če je bila z njim določenemu upniku neupravičeno dana prednost pred drugimi, če so bili upniki prikrajšani za dolžnikovo premoženje, če so se dolžnikovi dolgovi povečali, če je dolžnik bil ali postal insolventen zaradi postopka samega ali v povezavi z drugimi dejavniki ter če je druga stranka vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen, in poznala okoliščine, zaradi katerih je bilo pravno dejanje nepravilno. Za družinske člane dolžnika se šteje, da so vedeli za to, kar je navedeno v prvem stavku, razen če obstajajo prepričljivi dokazi, da za to niso vedeli ali niso mogli vedeti. Če je bilo dejanje opravljeno več kot pet let pred referenčnim datumom, se lahko razveljavi le, če je bilo povezano z enim od dolžnikovih družinskih članov.

Plačilo dolga, opravljeno manj kot tri mesece pred referenčnim datumom na način, ki ni običajen način plačila, ali vnaprej ali v znesku, zaradi katerega se je finančni položaj dolžnika bistveno poslabšal, se lahko razveljavi, razen če ga je mogoče šteti za običajnega glede na okoliščine. Če je bilo plačilo opravljeno enemu od dolžnikovih družinskih članov pred navedenim datumom, vendar manj kot dve leti pred referenčnim datumom, se lahko razveljavi, razen če se dokaže, da dolžnik ni bil insolventen in ni postal insolventen zaradi zadevnega dejanja.

Za darila, delitev skupnega premoženja in plače veljajo posebna pravila. Nekatera plačila državi, kot so plačila davkov, so izvzeta iz pravil o vračanju premoženja v stečajno maso.

Stečajni upravitelj lahko zahteva vrnitev premoženja v stečajno maso, in sicer tako, da pri rednem sodišču vloži tožbo ali ugovarja zoper dolgove, ki se dokazujejo med stečajnim postopkom. Če se upravitelj odloči, da ne bo zahteval vrnitve premoženja v stečajno maso, in če ni dosežena sporazumna rešitev, lahko vrnitev premoženja zahteva upnik, in sicer tako, da pri splošnem sodišču vloži tožbo.

V primeru izterjave se premoženje, ki ga je dolžnik odtujil, vrne v stečajno maso.

REORGANIZACIJA PODJETJA

Po izdaji sklepa o reorganizaciji podjetja se uporabljajo določbe zakona o stečaju v zvezi z vračanjem premoženja v stečajnem postopku, če je bil potrjen načrt reorganizacije, ki vključuje poravnavo v zvezi z odplačilom dolga (glej oddelek o stečaju).

Če se izpodbojna tožba nanaša na prednostno terjatev ali plačilo, pridobljeno z rubežem, lahko sodišče odredi, da se izvršba v izvršilnem postopku do nadaljnjega ustavi.

Izpodbojno tožbo vloži upravitelj reorganizacije podjetja ali zadevna stranka. Vložiti jo je treba, preden se sestane zbor upnikov za glasovanje o načrtu, dokončno pa se lahko o njej presodi šele po potrditvi načrta prestrukturiranja. Stranka, ki želi vložiti tožbo, mora o tem obvestiti upravitelja reorganizacije podjetja. Če zadevna stranka tega ne stori, je tožba nedopustna.

Izpodbojna tožba se zavrne, če se reorganizacija podjetja konča, ne da bi bil načrt reorganizacije potrjen, in če se na podlagi predloga, vloženega v treh tednih po koncu reorganizacije podjetja, zoper dolžnika ne uvede stečajni postopek.

Ko se tožniku povrnejo stroški, je treba iztržek iz postopka izpodbojne tožbe razporediti v skladu s pogoji poravnave v zvezi z odplačilom dolga, razen če je v načrtu reorganizacije določeno drugače. Toženec, ki ima lahko zaradi tožnikove tožbe terjatev zoper dolžnika, lahko na podlagi te terjatve sodeluje v obravnavi o dopustnosti načrta in ima pravico, da pri razdelitvi od zneska, ki bi ga sicer moral plačati, odšteje znesek, ki mu je dolgovan.

Sodišče lahko odredi posebno upravljanje premoženja, ki ga je treba dodeliti zadevnim strankam v skladu s prvim pododstavkom, če to v postopku vračanja premoženja v stečajno maso zahteva ena od strank ali dolžnik. Premoženje, za katero je odrejeno tako posebno upravljanje, se lahko zarubi samo v primeru razveljavitve načrta reorganizacije podjetja.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA

Posebnih določb v zvezi z vračanjem premoženja v stečajno maso ni.

PRESTRUKTURIRANJE DOLGA PODJETIJ NA PODLAGI ZAKONA O PRESTRUKTURIRANJU DOLGA PODJETIJ

Posebnih določb v zvezi z vračanjem premoženja v stečajno maso ni.