Ali se lahko pritožim na odločbo sodišča?
Če se ne strinjate s sodnimi odločbami, so na voljo naslednja redna pravna sredstva: redna pritožba (Berufung), revizija (Revision) in formalna/procesna pritožba (Beschwerde). V primeru kaznovalnega naloga (Strafbefehl) imate pravico vložiti ugovor (Einspruch). Nato poteka sojenje. Ugovor pa se lahko vloži tudi samo zoper višino dnevne enote, ki se je uporabila za izračun denarne kazni. S soglasjem obdolženca, zagovornika in državnega tožilca lahko sodišče o zadevi odloči s sodno odločbo brez sojenja.
Zoper sodbe okrajnega sodišča (Amtsgericht) je mogoče vložiti redno pritožbo. To ima za posledico celovito ponovno sojenje pred pristojnim kazenskim senatom deželnega sodišča (Landgericht). Zoper sodbe okrajnega sodišča in deželnega sodišča ter zoper sodbe višjega deželnega sodišča (Oberlandesgericht) na prvi stopnji je mogoče vložiti revizijo. V takem pritožbenem postopku se sodba preizkusi zgolj glede pravnih napak in ni celovitega ponovnega sojenja.
Pritožba se ne vlaga zoper sodbe (Urteile), temveč zoper sklepe in postopkovne odločitve (Beschlüsse in Verfügungen).
Za redne pritožbe, revizije in formalne/procesne pritožbe veljajo dodatne zahteve glede dopustnosti, zlasti oblične zahteve in roki. Takoj po izreku sodbe lahko vi ali vaš odvetnik sodnemu tajništvu narekujete izjavo, da vlagate pritožbo. Pritožbo lahko vložite v enem tednu po izreku sodbe. Pritožba se lahko vloži v pisni obliki ali tako, da se izjava narekuje sodnemu tajništvu. Pritožbo je mogoče vložiti tudi, če je bil pred izrekom sodbe dosežen dogovor (Verständigung).
Lahko se pritožite bodisi zoper samo obsodbo bodisi samo zoper višino kazni.
Če vložite redno pritožbo, se sami odločite, ali jo boste utemeljili.
Revizija mora biti utemeljena najpozneje v enem mesecu po prejemu pisne obrazložitve sodbe, in sicer s predložitvijo izjave, ki jo je podpisal odvetnik, ali ustno na zapisnik.
B. Katera druga pravna sredstva imam na voljo?
Kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo je mogoče zahtevati ponovno sojenje v zadevi. Vendar je to dovoljeno le, če obstajajo razlogi za ponovno obravnavo, na primer predložitev novih dokazov, ki dokazujejo vašo nedolžnost.
Načeloma se sodbe lahko preizkusijo tudi v okviru ustavne pritožbe (Verfassungsbeschwerde), da se ugotovi, ali se z njimi kršijo temeljne pravice. Ustavne pritožbe pa so mogoče šele potem, ko so izčrpana druga pravna sredstva, zlasti redne pritožbe in revizije.
C. Kakšne so posledice v primeru obsodbe?
i. Kazenska evidenca
Pravnomočne obsodbe se vnesejo v zvezni centralni kazenski register (Bundeszentralregister). Ta register vodi zvezni urad za pravosodje (Bundesamt für Justiz) na podlagi zakona o zveznem centralnem kazenskem registru (Bundeszentralregistergesetz). Za vnos ni potrebno vaše soglasje. Vnos obsodbe se izbriše/odstrani po zakonsko določenem obdobju, če v tem času niso bile dodane nove obsodbe. Zadevno obdobje je odvisno od narave kaznivega dejanja in višine naložene kazni. Neomejen dostop do celotne vsebine zveznega centralnega kazenskega registra je za točno določene namene omogočen le zelo omejenemu številu sodišč in organov.
Nekatere obsodbe, kot so denarne kazni v višini več kot 90 dnevnih enot ali zaporne kazni, daljše od treh mesecev, se vpišejo v posameznikovo potrdilo o nekaznovanosti (Führungszeugnis). To potrdilo je dokument, ki se uporablja kot dokazilo o tem, ali imate kakršne koli pretekle obsodbe ali ne. Na zahtevo ga izda zvezni urad za pravosodje, zanj pa lahko zaprosite tudi prek spleta. Če imate poleg nemškega državljanstva tudi državljanstvo druge države članice EU ali Združenega kraljestva, bo potrdilo o nekaznovanosti vsebovalo tudi vnose iz kazenske evidence vaše matične države, ki se nanašajo na vas. Ali in kako dolgo je obsodba vključena v vaše potrdilo o nekaznovanosti, je odvisno od narave kaznivega dejanja in višine kazni.
Poleg zvezne centralne kazenske evidence obstaja tudi register vzgojnih ukrepov (Erziehungsregister). Ta vsebuje podatke o nekaterih odredbah in sklepih v zvezi z mladoletniki in mladostniki, kot so odredbe o vzgojnih ali disciplinskih ukrepih. Ti vnosi se lahko pošljejo le zelo omejenemu številu sodišč in organov za točno določene namene.
ii. Izvršitev kazni, premestitev zapornikov, pogojna kazen in alternativne sankcije
Ko sodba postane pravnomočna, državni tožilec začne izvrševati kazen.
Če je nemško sodišče izdalo sodbo, s katero je bila izrečena zaporna kazen, je poleg izvršitve sodbe v Nemčiji mogoče zaporno kazen prestajati tudi v drugi državi članici. Če ste ob obsodbi že v tujini, državni tožilec kot izvršilni organ po vašem zaslišanju odloči, ali bo izvršitev prenesel v drugo državo članico (člen 85(2) zakona o mednarodni medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (Gesetz über die internationale Rechtshilfe in Strafsachen – IRG)). Če ste ob obsodbi še vedno v Nemčiji, je pogoj za tak prenos, da soglašate s prenosom izvršitve v drugo državo članico ali da tako odloči višje deželno sodišče (člen 85(2) IRG).
Če kot obsojena oseba želite prestajati kazen v drugi državi članici, lahko vložite prošnjo pri pristojnem državnem tožilcu. Odločitev državnega tožilca je v veliki meri odvisna od tega, ali je verjetneje, da se bo obsojena oseba uspešno ponovno vključila v družbo v Nemčiji ali v tujini.