Informacije za organe, ki izdajo evropsko potrdilo o dedovanju

1 Vrste registrov, ki obstajajo v državi članici in vsebujejo informacije, relevantne za dedovanje

• Enotna državna elektronska zemljiška knjiga
• Matične knjige
• Register premoženjskih razmerij med zakoncema
• Register javnih oporok
• Poslovni register
• Register bančnih računov

2 Informacije, ki jih vsebuje vsak od registrov države članice, kot so navedeni v točki 1

1. V enotni državni elektronski zemljiški knjigi so evidentirane nepremičnine in z njimi povezane pravice. Elektronska zemljiška knjiga je elektronska podatkovna zbirka, ki dolgoročno in brez sprememb hrani zemljiške knjige, matične knjige in abecedne indekse ter omogoča prikaz teh podatkov na računalniškem zaslonu in tiskanje. V elektronski zemljiški knjigi so shranjeni elektronski dokumenti in dokumenti, ki so bili pridobljeni elektronsko iz papirnih različic dokumentov, vključenih v zadeve v zvezi z nepremičninami.

Kontaktni podatki:

https://www.zemesgramata.lv/saturs/lv/39-6-6

https://www.ta.gov.lv/lv/iestades-kontakti

https://www.ta.gov.lv/lv/iestades-kontakti

Enotna državna elektronska zemljiška knjiga je centralizirana podatkovna zbirka.

Vpise v elektronski zemljiški knjigi je mogoče prosto pregledovati in zahtevati izpise ali kopije prek neposredne povezave. Informacije se lahko zahtevajo z navedbo številke vpisa, katastrske številke nepremičnine, imena nepremičnine ali naslova objekta, ki je del nepremičnine. Izpis iz zemljiške knjige je na voljo, ko so posodobljeni vsi deli zemljiškoknjižnega vpisa.

Te informacije je mogoče pridobiti pri okrajnih (mestnih) sodiščih ali pa jih zagotovi skrbnik enotne državne elektronske zemljiške knjige.

V elektronske matične knjige, podatke o nepremičninskih zadevah in indeks posameznikov lahko vpogledajo ali informacije iz njih pridobijo samo lastniki nepremičnin in osebe, ki imajo lastninsko pravico (člen 1477 civilnega zakonika). Seznam uradnikov državnih institucij, ki jim lahko skrbnik državne enotne elektronske zemljiške knjige zaradi uradnih potreb pošlje zadevne informacije, skupaj z obsegom zadevnih informacij in načinom njihovega posredovanja, določi kabinet. Te informacije se lahko pošljejo drugim posameznikom z dovoljenjem predsednika okrajnega (mestnega) sodišča, če so navedene informacije potrebne za zaščito pravic posameznikov, ki so bile kršene ali izpodbijane, ali interesov, ki so zaščiteni z zakonom.

Seznam uradnikov državnih institucij, ki jim lahko skrbnik državne enotne elektronske zemljiške knjige zaradi uradnih potreb pošlje zadevne informacije, skupaj z obsegom zadevnih informacij in načinom njihovega posredovanja, določi kabinet. Te informacije se lahko pošljejo drugim posameznikom z dovoljenjem predsednika okrajnega (mestnega) sodišča, če so navedene informacije potrebne za zaščito pravic posameznikov, ki so bile kršene ali izpodbijane, ali interesov, ki so zaščiteni z zakonom.

Institucija, ki vodi register, lahko v skladu z zakonodajo določeno količino informacij pošlje tudi drugi državni instituciji.

Institucija lahko zavrne pošiljanje teh informacij drugi državni instituciji, če to ni v skladu z uredbo kabineta št. 801.

Informacije je treba zahtevati in poslati v državnem jeziku (latvijščini) po elektronski pošti, na e-naslov ali po pošti.

Informacije se pošljejo glede na zadevni zahtevek (o dopustnosti odloči predsednik sodišča).

Za vpis spremembe lastništva registriranega premoženja zaradi dedovanja je treba predložiti zahtevek za potrditev, ki ga potrdi notar, skupaj z dokumenti, ki potrjujejo spremembo lastništva (potrdilo o dedovanju, oporoka, mrliški list). Dokumenti morajo biti v latvijščini ali pa jim mora biti priložen notarsko overjen prevod. Ker je vsak primer drugačen, lahko sodnik, ki vodi preiskovalni postopek, potrebuje tudi dodatno dokumentacijo.

Da lahko registracijski organ identificira registrirano premoženje in registrira spremembo lastništva na podlagi dedovanja, je treba izpolniti identifikacijske podatke o premoženju, predvidene v zahtevku za potrditev, vključno z obsegom lastninske pravice, ki jo je treba potrditi.

Enotna državna elektronska zemljiška knjiga je edina elektronska zemljiška knjiga, ki vsebuje pravno priznane informacije. Zemljiške knjige so splošno dostopne, njihovi vpisi pa imajo status uradnih evidenc.

2. Matične knjige Republika Latvija ima enoten državni informacijski sistem, register fizičnih oseb (v nadaljnjem besedilu: FPR). V skladu s členom 2(1) zakona o registru fizičnih oseb je FPR državni informacijski sistem, v katerem se hranijo omejene informacije in ki ga nadzoruje in vodi urad za državljanstvo in migracije (v nadaljnjem besedilu: PMLP). V skladu s členom 4(1) in (11) zakona o registru fizičnih oseb vsebuje FPR posodobljene podatke o latvijskih državljanih, osebah, ki niso državljani Latvije, in tujcih. V FPR se posodabljajo in obnavljajo podatki o vpisih v matičnih evidencah. V skladu s členom 7(1) zakona o registraciji matičnih listin pa podatke o sklenjenih zakonskih zvezah ter o registriranih rojstvih in smrti v FPR vnaša matični urad, ki jih tudi posodablja in obnavlja.

Kontaktni podatki: https://www.pmlp.gov.lv/lv/pakalpojumi/fizisko-personu-registrs

Latvija nima ločenih regionalnih informacijskih sistemov za shranjevanje podatkov o vpisih v matične knjige rojstev, porok in smrti, kot je določeno v členu 7(1) zakona o registraciji matičnih listin. Podatke o sklenjenih zakonskih zvezah ter registriranih rojstvih in smrtih vnaša, posodablja in obnavlja FPR.

V skladu s členom 9(1) in (2) zakona o registraciji matičnih listin ustanova splošnega matičnega registra pripravi računalniški izpis vpisa v matično knjigo, potem ko v FPR vnese informacije iz člena 7(1) navedenega zakona. Računalniški izpis podpišeta uradnik ali uslužbenec institucije splošnega registra in oseba, na katero se izpis vpisa v matični knjigi nanaša, ali oseba, ki je dogodek prijavila, in se potrdi s pečatom z državnim grbom.

V skladu s členom 43(2) zakona o registraciji matičnih listin matični urad, ki je registriral zadevne matične listine, hrani vpise v matičnih knjigah v tiskani obliki 100 let, nato pa jih prenese v latvijski državni arhiv.

Ker v Latviji ni regionalnih registrov, lahko listine, ki potrjujejo registracijo matičnih listin v FPR, izda kateri koli lokalni matični urad (v nadaljnjem besedilu: matični urad), diplomatsko in konzularno predstavništvo Republike Latvije v tujini (v nadaljnjem besedilu: predstavništvo) ter ministrstvo za pravosodje v okviru svojih pristojnosti.

FPR vsebuje omejene informacije. Osebe lahko informacije o vpisih v matične knjige pridobijo v skladu z regulativnimi določbami iz zakona o matičnih knjigah.

V skladu z določbami naslednjih oddelkov člena 6 zakona o registraciji matičnih listin:

1. odstavek 4 – pravico do vpogleda v vpis v poročno matično knjigo in do zahteve za izdajo potrdila o sklenitvi zakonske zveze, izpisa o registraciji zakonske zveze ali kopije vpisa v poročno matično knjigo ima oseba, za katero je bil vpis opravljen, ali oseba, ki jo ta pooblasti. Če zakonska zveza preneha zaradi smrti enega od zakoncev ali razglasitve smrti enega od zakoncev, splošna matična ustanova ali ministrstvo za pravosodje izda izpis o registraciji zakonske zveze v skladu z vpisom v poročno matično knjigo;
2. odstavek 5 – pravico do vpogleda v vpis v rojstno matično knjigo (razen vpisa v matično knjigo v zvezi s posvojitvijo) in pravico zahtevati rojstni list, potrdilo o rojstvu ali kopijo vpisa v rojstno matično knjigo ima oseba, za katero je bil vpis opravljen, ali oseba, ki jo ta pooblasti. Pravico do vpogleda v vpis mladoletne osebe v rojstno matično knjigo in do zahteve za izdajo rojstnega lista, potrdila o rojstvu ali kopije vpisa v rojstno matično knjigo imajo starši ali zakoniti zastopniki otroka;
3. odstavek 6 – pravico do vpogleda v vpis polnoletne posvojene osebe v rojstno matično knjigo in pravico zahtevati rojstni list, potrdilo o rojstvu ali kopijo vpisa v rojstno matično knjigo ima oseba, za katero je bil vpis opravljen, ali oseba, ki jo ta pooblasti. Pravico do dostopa do vpisa posvojenega mladoletnika v rojstno matično knjigo in do zahteve za izdajo rojstnega lista, potrdila o rojstvu ali kopije vpisa v rojstno matično knjigo ima posvojitelj, otrokovi zakoniti zastopniki ali oseba, ki jo ti pooblastijo;
4. odstavek 7 – pravico do vpogleda v vpis v matično knjigo umrlih in do zahteve za izdajo mrliškega lista, izpisa iz matične knjige umrlih ali kopije vpisa v matično knjigo umrlih ima sorodnik umrlega ali oseba, ki jo ta pooblasti;
5. odstavek 8 – druge osebe lahko zahtevajo in pridobijo potrdilo o vpisu matične listine, če dokažejo svoj zakoniti interes.

FPR vodi PMLP.

V členu 2(2) zakona o registru fizičnih oseb je določeno, katere institucije lahko v okviru svojih pristojnosti posodabljajo in razkrivajo podatke iz FPR. Matične listine (izpise ali potrdila) v zvezi z vpisom rojstva, poroke ali smrti lahko izdajo matični uradi, predstavništva in ministrstvo za pravosodje, če zapis sestavi latvijski matični urad ali predstavništvo.

V skladu s členom 6(9) zakona o registraciji matičnih listin mora biti kopija vpisa v matično knjigo na zahtevo na voljo sodiščem, državnemu tožilstvu, preiskovalnemu organu, ministrstvu za pravosodje, splošni matični ustanovi, sodišču za družinske zadeve in notarjem.

Matični uradi, predstavništva ali ministrstvo za pravosodje lahko izdajo listine, ki potrjujejo osebno stanje iz vpisov v matični register, ki so jih latvijske institucije splošne matične knjige sestavile v zadnjih 100 letih. V skladu s členom 43(2) zakona o registraciji matičnih listin matični urad, ki je registriral zadevne matične listine, hrani vpise v matičnih knjigah v tiskani obliki 100 let, nato pa jih prenese v latvijski državni arhiv.

V skladu s poglavjem XI o ponovni izdaji listin, ki potrjujejo registracijo matičnih listin, uredbe kabineta št. 761 z dne 3. septembra 2013 o matičnih knjigah, morajo predložene vloge vsebovati naslednje podatke:

1. razlog, zakaj je treba listino ponovno izdati;
2. glede na vrsto listine, ki jo je treba ponovno izdati, datum in kraj sklenitve zakonske zveze, razveze zakonske zveze, rojstva ali smrti ter kraj in leto vpisa v matično knjigo;
3. osebne podatke posameznikov, za katere se zahteva ponovna izdaja listine.

Če se zahtevajo potrdila za registracijo poroke ali rojstva umrlega posameznika, je treba predložiti dokazilo, da je posameznik mrtev (mrliški list ali njegova overjena kopija ali druga pravno veljavna listina, ki potrjuje smrt zadevnega posameznika). Če podatke o vpisu rojstva, poroke ali smrti umrlega posameznika zahteva oseba, ki ni sorodnik umrlega, je treba predložiti dokumente, ki potrjujejo zakoniti interes. Če podatke zahteva sorodnik umrlega, je treba predložiti kopije, ki potrjujejo sorodstveno razmerje.

Institucije in pravne osebe morajo zahtevek po možnosti vložiti na uradnem obrazcu.

Fizične osebe lahko zahtevek sestavijo brez uporabe obrazca in navedejo svoje kontaktne podatke (naslov, elektronsko pošto, telefonsko številko).

Po potrebi je treba zahtevku priložiti overjene kopije drugih dokumentov. Če je kateri od dokumentov sestavljen v tretjih državah, morajo biti priloženi dokumenti ustrezno overjeni in prevedeni v latvijščino ali angleščino.

Da bi bil zahtevek, poslan instituciji prek njenega uradnega elektronskega naslova ali elektronske pošte, sprejet v obravnavo, mora biti elektronsko podpisana z e-podpisom ASICE, ki ga je mogoče prebrati v Evropski uniji, ali s sredstvom elektronskega potrjevanja, ki je priznano v Evropski uniji.

Če zahtevka in priloženih dokumentov ni mogoče potrditi z zgoraj navedenimi sredstvi elektronskega potrjevanja, je treba papirni zahtevek, ki ga je ustrezno podpisal pristojni uradnik ali zasebnik, poslati naslovniku po pošti.

Informacije se lahko zahtevajo v latvijščini ali angleščini.

V skladu s členom 47(1) zakona o registraciji matičnih listin matični urad, predstavništvo ali ministrstvo za pravosodje na podlagi vpisov v matične knjige izda naslednje listine, ki potrjujejo registracijo matičnih listin:

1. poročni, rojstni ali mrliški list;
2. izpis, ki potrjuje registracijo matične listine;
3. vpis v matično knjigo, ki jo vodi zadevni organ, v papirni obliki (kopija);
4. računalniški izpis zapisa v matični knjigi.

Kadar dokumente zahteva javni organ za opravljanje lastnih dejavnosti, se dokumenti izdajo brezplačno. Druge stranke morajo plačati takso za storitev ali državno takso. Znesek plačila za storitev se določi v ceniku taks za storitve posameznega matičnega urada, predstavništva ali ministrstva za pravosodje. Plačilo takse za storitev ali državne takse se lahko izvede prek posrednika katere koli banke.

V skladu s členom 46(1) zakona o registraciji matičnih listin se z vpisi v matično knjigo v FPR in v papirni obliki ter z listinami, izdanimi na njihovi podlagi, dokazuje sklenitev zakonske zveze, vpis rojstva ali smrti ali druge podatke, ki so razvidni iz vpisov v matične knjige.

3. Register premoženjskih razmerij med zakoncema. V register premoženjskih razmerij med zakoncema se vpisujejo pogodbe o sklenitvi zakonske zveze, ki jih skleneta moški in ženska. Pogodba o sklenitvi zakonske zveze je pravni posel ali posebna vrsta pogodbe, s katero stranki – zakonca – vzpostavita, spremenita ali prekineta premoženjska razmerja med zakoncema, tako da uveljavita svoje pravice in možnosti, ki jima jih daje pravo v smislu določanja lastnih premoženjskih razmerij.

4. Register javnih oporok nadzoruje in ureja latvijski svet zapriseženih notarjev (Latvijas Zvērinātu notāru padome). Podatki v registru javnih oporok, ki se nanašajo na zgoraj navedene oporoke, sestavljene na dan, ko je začel delovati register javnih oporok, so uradne evidence. Podatki v registru javnih oporok, ki se nanašajo na oporoke, sestavljene do datuma začetka delovanja registra javnih oporok, so informativne narave. Delovanje tega registra ureja uredba kabineta. Tudi ta register je enoten, tj. ni sestavljen iz regionalnih registrov.

Kontaktni podatki: https://www.latvijasnotars.lv/services

Izdaja podatkov iz registra javnih oporok v primerih, ki jih določa uredba kabineta, je plačljiva storitev. Višino takse za izdajo podatkov iz registra javnih oporok, postopek plačila in oprostitve plačila določi kabinet.

Register javnih oporok vsebuje podatke o

1. dokumentih, ki vsebujejo oporoko (v nadaljnjem besedilu: dokumenti) – javne oporoke, listine o sprejemu v hrambo zasebnih oporok, pogodbe o dedovanju in drugi javno overjeni posli, ki vsebujejo navodila za primer smrti;
2. listinah, ki razveljavljajo, spreminjajo, dopolnjujejo ali preklicujejo oporoko;
3. informacijah, ki se zahtevajo iz registra.

Informacije iz tega registra o listinah in o tem, kje se nahajajo, zagotavlja latvijski svet zapriseženih notarjev. Zato vsebina oporoke ni na voljo in do nje lahko dostopa le zapriseženi notar v zvezi z zadevo o dedovanju.

Do informacij o podatkih, ki so bili v register vključeni za časa življenja oporočitelja, lahko dostopata le oporočitelj in svet.

Po smrti oporočitelja lahko informacije o podatkih, vključenih v register, pridobijo zapriseženi notarji, sodišča ter organi centralne in lokalne uprave za pomoč pri svojem delu ali druge osebe.

Informacije o podatkih iz registra se lahko pošljejo oporočitelju, svetu ter organom centralne in lokalne uprave za pomoč pri njihovem delu in drugim osebam na podlagi elektronskega ali pisnega zahtevka, v katerem je navedena potreba po pridobitvi informacij.

Informacije o podatkih, vključenih v register, se pošljejo v elektronski ali pisni obliki oporočitelju, organom centralne in lokalne uprave za pomoč pri njihovem delu ter drugim osebam najpozneje v 10 dneh po prejemu zahtevka.

Zapriseženi notar, ki vodi zapuščinski postopek, v okviru zapuščinskega postopka pošlje informacije o podatkih iz registra osebam, ki niso zapriseženi notarji, sodiščem ali organom centralne in lokalne uprave.

Zapriseženi notarji in sodišča prejmejo informacije o podatkih, vključenih v register, prek sistema spletnega prenosa podatkov.

Za izdajo podatkov iz registra javnih oporok je treba plačati naslednje takse:

1. za izpis, pripravljen v pisni ali elektronski obliki v skladu z zakonodajo o pripravi, predstavitvi in obtoku elektronskih dokumentov (za oporočitelja) – 8,54 EUR;
2. če izpis vsebuje informacije o več kot enem oporočitelju, se poleg plačila iz pododstavka 3.1 zaračuna taksa v višini 4,27 EUR za vsakega dodatnega oporočitelja (začenši z drugim).

Če stranka, ki je vložila zahtevek, zahteva, da se izpis pošlje v manj kot 10 dneh od datuma prejema zahtevka, se taksa zviša, kot sledi:

1. za dvakratnik, če se izpis pošlje v petih dneh;
2. za štirikratnik, če se izpis pošlje v enem dnevu.

Če je izpis sestavljen v tujem jeziku, se taksa zviša za 50 %.

Taksa za izdajo izpisov iz registra javnih oporok se plača na tekoči račun sveta zapriseženih notarjev ali pa se lahko plača v gotovini na sedežu sveta pred prejemom zadevnih podatkov.

Plačila takse za izdajo izpisov iz registra javnih oporok so oproščeni:

1. osebe in institucije, navedene v odstavku 7 navedene uredbe;
2. zainteresirane strani, ki pridobivajo informacije iz registra v okviru zapuščinskega postopka;
3. fizične osebe (oporočitelji), ki lahko pridobijo informacije o sebi enkrat letno.

5. V skladu s členom 1(1) zakona o poslovnem registru Republike Latvije so naloge poslovnega registra registracija gospodarskih subjektov in njihovih podružnic, predstavništev tujih gospodarskih subjektov in organizacij ter njihovih predstavnikov, zadrug, evropskih gospodarskih interesnih združenj, evropskih gospodarskih družb, evropskih zadrug, političnih strank in njihovih zvez, upraviteljev in insolventnih subjektov, razvoj postopkov pravnega varstva in postopkov v primeru insolventnosti, razvoj postopkov za odpust obveznosti fizične osebe, društev in ustanov, verskih organizacij in njihovih ustanov, sindikatov, medijev, odločilnega vplivanja, poslovnih zastavnih pravic, premoženjskih razmerij med zakoncema in arbitražnih sodišč, zagotoviti vodenje ustreznih registrov ter zagotoviti vodenje seznama javnih oseb in ustanov ter dostopnost informacij o javnih osebah in ustanovah, ki so vanj vpisane. V registrih, ki jih vodi poslovni register, so ključne informacije o udeležencih pravnih oseb ter njihovih lastnikih, članih in dejanskih lastnikih, ki so pomembne za zapuščinske postopke.

Poštni naslov poslovnega registra: Pērses iela 2, Rīga, LV-1011 Tel. 67031703; uradni elektronski naslov je pasts@ur.gov.lv. Spletišče: https://www.ur.gov.lv/lv/.

Latvijski poslovni register je centralizirana institucija.

Poslovni register zagotavlja informacije in dokumente, vključene v javni del registra, brezplačno prek spletnega prenosa podatkov (vključno s prenosom v velikem obsegu). Drugi dokumenti in podatki so vključeni v nejavni del registra. To pomeni, da so informacije, shranjene v registru, razdeljene na dva dela – javni del in del z omejenim dostopom.

Informacije in dokumenti, vključeni v nejavni del registra, so omejeni, do njih pa lahko prosto dostopajo organi pregona, finančna obveščevalna enota ter nadzorni in kontrolni organi, ki delujejo na področju preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma in širjenja orožja, ter druge institucije, če predložijo utemeljeno zahtevo, in sicer za namene izvajanja nalog, določenih v zakonodaji. Informacije in dokumente v nejavnem delu registra lahko zahtevajo posamezniki v skladu s postopkom za zahtevanje omejenih informacij, določenim v zakonu o svobodi obveščanja.

Na zahtevo Saiema (latvijskega parlamenta), kabineta ministrov, institucij pod neposrednim nadzorom države, organov pregona in nadzora ter lokalnih organov, na zahtevo katere koli druge državne institucije, ki ima takšno zakonsko pravico, in na zahtevo sodnih uradnikov za opravljanje njihovih nalog poslovni register brezplačno zagotovi zahtevane informacije iz registrov v okviru omejitev, določenih z zakonodajo. Poslovni register tem organom pošlje vse zahtevane informacije, ki jih hrani v svojih registrih. Zakonodaja ne določa zavrnitve zahtevkov za informacije.

Zakonodaja ne opredeljuje določene količine informacij, ki jih je treba zagotoviti o posamezniku, v zvezi s katerim se zahtevajo informacije. Vendar morajo te informacije zadostovati za identifikacijo osebe, v zvezi s katero se zahtevajo informacije.

V zvezi z zahtevo za informacije iz poslovnega registra je pisni zahtevek institucije zadostna podlaga za prenos podatkov.

Informacije se lahko zahtevajo s pošiljanjem pisnega zahtevka poslovnemu registru ali s pošiljanjem elektronskega zahtevka na naslov elektronske pošte poslovnega registra ali njegov uradni elektronski naslov. Zahtevki morajo biti podpisani z varnim elektronskim podpisom.

Informacije se lahko zahtevajo samo v latvijščini.

Elektronske kopije dokumentov so na voljo prek spleta na informacijski spletni strani poslovnega registra, kopije, izdane na zahtevo, pa so overjene (v papirni ali elektronski obliki).

Informacije so na voljo samo v latvijščini.

Pristojni organi iz člena 4¹⁰(1) zakona o poslovnem registru Republike Latvije, ki zahtevajo informacije iz poslovnega registra, so oproščeni plačila državne takse. Nasprotno pa morajo drugi organi plačati takso za to storitev v skladu z uredbo kabineta št. 23 z dne 7. januarja 2020, ki ureja izdajanje informacij iz poslovnega registra in urnik plačil storitev. Taksa se plača z bančnim nakazilom na račun poslovnega registra pri ministrstvu za finance.

Poslovni register ne beleži prenosa premoženjskih pravic. Prav tako je treba na primer v zvezi s kapitalskimi družbami za ponovni vpis zapustnikovega kapitala kot kapitala dediča pri poslovnem registru vložiti vlogo, ki ji je treba priložiti kopijo izpisov iz registra udeležencev in kopijo potrdila o dedovanju. Formalni vidiki preverjanja dokumentov so določeni v členu 14(1) zakona o poslovnem registru Republike Latvije.

V skladu s splošnimi določbami zakona o poslovnem registru Republike Latvije je operativni cilj poslovnega registra registrirati pravne osebe iz zakona, da se ugotovi pravni status pravnih oseb, zagotovi zaupanje javnosti v informacije iz zakonodaje (o registriranih pravnih osebah in pravnih dejstvih) ter zagotovi dostop do informacij iz zakonodaje. To pomeni, da lahko javnost zaupa vsem informacijam, vpisanim v registre, ki jih vodi poslovni register. Opozoriti je treba tudi, da poslovni register ne evidentira lastnine in da vpis v registre, ki jih vodi poslovni register, ne pomeni dokazila o lastništvu.

3 Razpoložljivost informacij o bančnih računih

1. julija 2017 je začel veljati zakon o registru bančnih računov, po katerem je treba na enem mestu obvezno zbrati informacije o vseh fizičnih in pravnih osebah, ki imajo bančne račune v Latviji pri kateri koli kreditni instituciji, kreditni zvezi ali instituciji za ponudnike plačilnih storitev. Register bančnih računov nadzoruje državna služba za prihodke (Valsts ieņēmumu dienests, VID).

Register bančnih računov uvaja sistem, ki omogoča identifikacijo vsake fizične ali pravne osebe, ki ima depozitni račun na vpogled ali plačilni račun. V registru so zbrane informacije o osebah, ki so v Republiki Latviji odprle plačilne račune ali depozitne račune na vpogled, in o njihovih dejanskih lastnikih.

V registru so zabeležene informacije o lastništvu računa, ne pa o denarnih prenosih ali stanju na računu.

Informacije iz registra lahko zahtevajo le naslednji organi, navedeni v zakonu, za opravljanje svojih nalog:

• služba za preprečevanje pranja denarja,
• organi, ki se ukvarjajo z operativnimi dejavnostmi,
• preiskovalni organi,
• komisija za finančni in kapitalski trg (Finanšu un kapitāla tirgus komisija),
• služba za državne prihodke (Valsts ieņēmumu dienests),
• sodišča,
• državno tožilstvo,
• urad za boj proti korupciji (Korupcijas novēršanas un apkarošanas birojs),
• pooblaščeni sodni uradniki,
• zapriseženi notarji,
• sodišča za družinske zadeve,
• Banka Latvije (Latvijas Banka).

Podatke o računih registru posredujejo kreditne institucije, kreditne zadruge ali ponudniki plačilnih storitev. Postopek, po katerem kreditna institucija, kreditna zadruga ali ponudnik plačilnih storitev posreduje informacije v register bančnih računov, uporabniki registra bančnih računov pa iz njega prejmejo informacije, določi kabinet.

4 Razpoložljivost registra pravic intelektualne lastnine

Latvijsko zbirko podatkov o industrijski lastnini vodi patentni urad Republike Latvije (Latvijas Republikas Patentu valde), in sicer:

1. podatkovna zbirka patentov in patentnih prijav vsebuje polna besedila patentnih prijav in podeljenih patentov ter prevode evropskih patentnih zahtevkov. Številke objav, prikazane v razdelku „objave“ podatkovne zbirke, delujejo kot hiperpovezave do uradnega lista, v katerem so bile objavljene, v razdelku „dokumenti o zadevah“ pa je zabeleženo in prikazano gradivo o zadevah;
2. posodobljene informacije o blagovnih znamkah, registriranih ali zavrnjenih v Latviji, so na voljo v podatkovni zbirki blagovnih znamk;
3. podatkovna zbirka modelov vsebuje podrobnosti o patentih za modele, podeljenih v skladu z zakonom o modelih.

Podatkovne zbirke s podatki o imetnikih avtorskih ali sorodnih pravic vzpostavijo in vzdržujejo organizacije za kolektivno upravljanje, kot sta Svetovalna agencija za avtorske in komunikacijske pravice/Latvijsko združenje avtorjev (Akka/LAA) ter Latvijsko združenje izvajalcev in producentov (Laipa).

5 Drugi registri z informacijami, relevantnimi za dedovanje

Zapriseženi notarji vsakodnevno uporabljajo tudi register dediščine. Register dediščine je v izključni lasti latvijske države. Register dediščine nadzoruje in ureja latvijski svet zapriseženih notarjev.

V registru dediščine so navedeni ime in priimek oporočitelja ter njegova osebna številka, pa tudi ime in priimek ter osebna številka zapriseženega notarja, ki vodi zapuščinski postopek.

Zainteresirane stranke lahko vpogledajo v register dediščine in pridobijo izpise iz njega.

Za izdajo izpisov iz registra dediščine je treba plačati naslednje takse:

1. za dostop zainteresiranih strani do registra dediščine prek globalnega računalniškega omrežja (interneta) 4,27 EUR na zapuščinsko zadevo;
2. za izpis, pripravljen v pisni ali elektronski obliki v skladu z zakonodajo o pripravi, predstavitvi in obtoku elektronskih dokumentov (na zapuščinsko zadevo) – 8,54 EUR;
3. če izpis vsebuje informacije o več kot eni zapuščinski zadevi, se poleg plačila iz pododstavka 2.2 zaračuna taksa v višini 4,27 EUR za vsako dodatno zapuščinsko zadevo (začenši z drugo).

Če stranka, ki je vložila zahtevek, zahteva, da se izpis pošlje v manj kot 10 dneh od datuma prejema zahtevka, se taksa zviša, kot sledi:

1. za dvakratnik, če se izpis pošlje v petih dneh;
2. za štirikratnik, če se izpis pošlje v enem dnevu.

Če je izpis sestavljen v tujem jeziku, se taksa zviša za 50 %.

Taksa za izdajo izpisov iz registra dediščine se plača na tekoči račun sveta zapriseženih notarjev ali pa se lahko plača v gotovini na sedežu sveta pred prejemom zadevnega izpisa.

Plačila takse za izdajo izpisov iz registra dediščine so oproščeni: zapriseženi notarji, sodišča ter osrednji in lokalni državni organi, ki dostopajo do podatkov iz registra zaradi opravljanja svojih poklicnih nalog in pristojnosti, ter osebe, ki vložijo vlogo za dedovanje pri zapriseženem notarju.

V Latviji je na voljo tudi informacijski sistem sodišč. V njem so zabeležene informacije o zadevah in gradivu, ki se obravnavajo na sodišču. Te informacije vključujejo na primer podatke o strankah v zadevi, sodnih obravnavah in pisnih postopkih, vloženih vlogah in pritožbah, odločitvah, sprejetih v zadevi, uporabljenih sankcijah in drugih dokumentih, priloženih sodni odločbi.

Informacije v sistemu so omejene in vsebujejo podatke o fizičnih osebah. Zajemajo informacije, ki so potrebne za sodne namene.

V skladu z uredbo kabineta št. 618 o informacijskem sistemu sodišč lahko informacije v sistemu uporabljajo sodniki in sodni uradniki za opravljanje poklicnih ali z delom povezanih nalog in za potrebe, povezane s poklicnimi nalogami.

V skladu z odstavkom 18 navedene uredbe kabineta se lahko dostop do informacij iz sistema odobri državnim in lokalnim organom v obsegu, ki je potreben za opravljanje in izvajanje njihovih nalog. Za pridobitev zadevnih informacij mora institucija navesti, za opravljanje katerih funkcij potrebuje zadevne informacije iz sistema. V skladu z odstavkom 19 navedene uredbe kabineta lahko zunanji uporabniki uporabljajo samo rešitev za distribucijo podatkov v sistemu.

Vsakdo lahko uporablja javno dostopni del sistema na spletnem mestu https://www.elieta.lv/web/. Na tem spletnem mestu je mogoče po prijavi dostopati na primer do razporeda sodnih obravnav, predvidenih datumov sodnih postopkov v zvezi z zadevo subjekta, anonimiziranih sodnih odločb in datumov drugih sodnih postopkov brez informacij o strankah v zadevi.

Splošni dostop je omogočen tudi do registra izvršilnih spisov, ki je namenjen sodnim uradnikom pri njihovem delu. Namen tega registra je zagotoviti enotno elektronsko registracijo, obdelavo in hrambo izvršilnih spisov ter dostop do njih, da se zagotovi operativni nadzor nad postopki sodne izvršbe. Delovanje registra izvršilnih spisov urejajo zakon o civilnem postopku, zakon o sodnih uradnikih in uredba kabineta št. 941 o registru izvršilnih spisov.

Opozoriti je treba, da lahko v skladu z zgoraj navedeno uredbo kabineta do informacij v sistemu dostopajo:

• pooblaščeni sodni uradniki,
• pooblaščeni pomočniki sodnih uradnikov,
• osebje iz pisarne pooblaščenega sodnega uradnika, ki potrebuje dostop do registra za opravljanje svojih poklicnih nalog,
• osebe, zaposlene na ministrstvu za pravosodje, ki potrebujejo dostop do registra za opravljanje svojih poklicnih nalog,
• osebe, zaposlene v upravi sodišč, ki potrebujejo dostop do registra za opravljanje svojih poklicnih nalog,
• osebe, zaposlene v latvijskem svetu sodnih uradnikov, ki potrebujejo dostop do registra za opravljanje svojih poklicnih nalog.

Pravice do dostopa do registra podeljuje uprava sodišč. Uporabniki registra izvršilnih spisov uporabljajo register v skladu z njegovim predvidenim namenom in obsegom dodeljenih pravic do dostopa.

Fizične in pravne osebe si lahko zagotovijo brezplačen spletni dostop do informacij iz registra izvršilnih spisov o izvršilnih zadevah, vpisanih v register, v katerih ima določena oseba status izterjevalca ali dolžnika.

Latvijski katastrski informacijski sistem (z delom, ki je javen, in delom, za katerega je potrebno pooblastilo) je enoten evidenčni sistem, ki zagotavlja pridobivanje, vzdrževanje in uporabo posodobljenih uradnih besedilnih in prostorskih podatkov o nepremičninah na ozemlju Republike Latvije, njihovih sestavnih katastrskih objektih (parcele, stavbe/objekti, skupine objektov, parcele zemljiških enot in njihovi značilni podatki) ter o lastnikih, zakonitih imetnikih in uporabnikih. Ta sistem omogoča vpis nepremičnin, ki jih ni mogoče vpisati ali jih v skladu z zakonodajo ni treba vpisati v zemljiško knjigo.

Delovanje latvijskega katastrskega informacijskega sistema ureja zakon o državnem katastru nepremičnin, vodi pa ga latvijska geodetska uprava.

Registri, ki jih vodi poslovni register.

Na voljo je tudi elektronski sistem nadzora nad insolventnostjo.

Dostop oseb, udeleženih v postopkih v primeru insolventnosti, do storitve EMUS, elektronskega sistema za evidentiranje insolventnosti.

Informacije o pokojninah, prejemkih in pravnih sredstvih lahko zagotovi državna agencija za socialno zavarovanje (VSAA).

6 Razpoložljivost informacij o zaprtih oporokah in oporokah, ki jih ni treba registrirati

Po civilnem pravu se zasebne oporoke lahko deponirajo pri notarju v skladu z zakonom o notarjih ali pri sodišču za družinske zadeve v skladu z zakonom o sodiščih za družinske zadeve. Vsebina oporoke se lahko razkrije samo v prostorih zapriseženega notarja, ki vodi zapuščinski postopek.