Informacije za organe, ki izdajo evropsko potrdilo o dedovanju

1 Vrste registrov, ki obstajajo v državi članici in vsebujejo informacije, relevantne za dedovanje

- Zemljiška knjiga
- Matični register
- Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij
- Register oporok
- Poslovni register Slovenije (PRS)
- Evidenca registriranih vozil
- Vpisnik morskih čolnov in vpisnik ladij
- Register zrakoplovov
- Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin (RZPP)
- Register insolventnosti (objave v postopkih insolventnosti)
- Register transakcijskih računov (RTR) – gl. točko 3
- Register pravic intelektualne lastnine – gl. točko 4
- Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev – gl. točko 5
- Register orožja – gl. točko 5

2 Informacije, ki jih vsebuje vsak od registrov države članice, kot so navedeni v točki 1

Zemljiška knjiga

Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. 

Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo, zbirko listin pa tvorijo listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v glavno knjigo. Glavna knjiga se vodi kot centralna informatizirana baza, in sicer tako, da se vsi podatki, ki se vpisujejo pri vsakem od zemljiškoknjižnih sodišč v Republiki Sloveniji, vpisujejo in vzdržujejo v centralni informatizirani bazi. Kot informatizirana zbirka se vodi tudi zbirka listin, in sicer se v njej hranijo listine v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki, začetimi po 1. maju 2011. Glede zemljiške knjige ne obstaja nikakršna regionalna raven organiziranosti ali delovanja, saj se vodi enotno za vso državo v centralni informatizirani bazi. 

Zemljiško knjigo vodijo zemljiškoknjižna sodišča, ki so okrajna sodišča. Vodenje zemljiške knjige pomeni odločanje o vpisih, opravljanje vpisov v glavno knjigo in vodenje zbirke listin. Vsi vpisi v zemljiški knjigi so javni, pod določenimi pogoji pa so javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo. Tako sme vpisane podatke v glavni knjigi vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Glede listin v zbirki listin pa ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin, kar mora storiti vsako zemljiškoknjižno sodišče. Pravila o pravicah in pravnih dejstvih, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, o postopku, po katerem zemljiškoknjižno (okrajno) sodišče odloči o vpisu ter o delovanju in vodenju zemljiške knjige so urejena v Zakonu o zemljiški knjigi.

Dostop do podatkov informatizirane glavne knjige se zagotavlja prek spletnega portala e-ZK, ki je brezplačen, ki je del Portala e-Sodstvo (https://evlozisce.sodisce.si/). Vsakomur mora biti prek portala e-ZK omogočen brezplačen dostop in računalniški izpis teh podatkov informatizirane glavne knjige:

1. vpisanih (aktualnih) podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (redni izpis iz zemljiške knjige),

2. prej vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino in ki so zaradi poznejših vpisov označeni kot izbrisani (zgodovinski izpis iz zemljiške knjige),

3. podatkov o posamezni izvedeni pravici ali pravnem dejstvu,

4. če je pri nepremičnini vpisana plomba (pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo), tudi podatkov:

• o stanju postopka,

• o vsebini zemljiškoknjižnega predloga in

• o vsebini sklepov zemljiškoknjižnega sodišča ali sodišča druge stopnje o vpisu.

Navedene podatke pa se lahko pridobi tudi fizično, z izdajo overjenih izpisov na papir proti plačilu takse ali nadomestila, in sicer pri vsakem zemljiškoknjižnem sodišču, notarju ali upravni enoti.

Kljub temu, da so podatki glavne knjige dostopni vsakomur, pa obstajajo določene omejitve pri poizvedbah. Zaradi varstva osebnih podatkov namreč ni dopusten javni dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč. Tako nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini. Vseeno pa imajo nekatere osebe pravico do tovrstnih vpogledov in izpisov podatkov, in sicer: 

1. upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te osebe, če to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi, in druga oseba, ki izkaže pravni interes,

2. državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s to osebo v okviru svojih pristojnosti,

3. notar, če te podatke potrebuje pri izvajanju notarskih opravil v skladu z zakonom o notariatu,

4. imetnik pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiško knjigo.

Sprememba lastništva nepremičnine v primeru dedovanja se v zemljiško knjigo vpiše po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Nepremičnine so v takem sklepu navedene z ustreznim identifikacijskim znakom, tako da za prenos lastništva ni treba predložiti drugih listin ali kako drugače iskati/identificirati nepremičnine.

Kar se tiče pravne veljave podatkov o pravicah, vpisanih v zemljiško knjigo, zanje velja načelo zaupanja. Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Vpisi stvarnih pravic imajo oblikovalni učinek, kar pomeni, da se te pravice na nepremičninah pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače. Vpisi imajo tudi publicitetni učinek. To pomeni, da če je vpis pravice oziroma pravnega dejstva dovoljen, se šteje, da je ta pravica oziroma to pravno dejstvo, ki je vpisano v zemljiško knjigo, vsakomur znano od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva, oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano. Če pravica oziroma pravno dejstvo, za katerega zakon določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo, v zemljiški knjigi ni vpisana, se šteje, da tretji za to pravico oziroma pravno dejstvo ni vedel, če se ne dokaže drugače.

Kontaktne informacije:

• Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana,

  Telefon: +386 1 366 44 44, e-pošta: urad.vsrs@sodisce.si. 

Matični register

Tujim organom dostop do podatkov v matičnem registru ni omogočen, saj Zakon o matičnem registru v 27. členu določa, da osebne podatke iz matičnega registra lahko uporabljajo za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja delavci ministrstva, pristojnega za upravne notranje zadeve in pristojnega organa, uporabljajo pa jih lahko tudi drugi uporabniki, ki so za njihovo pridobivanje pooblaščeni z zakonom ali s pisno privolitvijo posameznika.

Dostop do matičnega registra je mogoč preko portala eUprava, vendar je potrebna prijava z digitalno identiteto.

Kontaktne informacije:

• Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za upravne notranje zadeve, Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine, Litostrojska cesta 54, 1501 Ljubljana,

  Telefon: +386 1 428 49 61, e-pošta: gp.mnz@gov.si.

Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij

Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij vzpostavi in vodi Notarska zbornica Slovenije (90. in 92. člen Družinskega zakonika; DZ). 

V skladu z 91. členom DZ vsebuje Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij podatke o sklenjenih pogodbah o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Register vsebuje naslednje podatke:

– zaporedno številko in datum vpisa, 

– osebno ime zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, EMŠO oziroma datum, kraj in državo rojstva za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki je tuj državljan, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev,

– osebno ime in sedež notarja, ki hrani pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij,

– datum sklenitve, datum začetka učinkovanja, datum spremembe in datum prenehanja veljavnosti pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Podatki iz 91. člena DZ se zbirajo in uporabljajo za izkazovanje obstoja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (prvi odstavek 93. člena DZ). Javnost podatka o tem, da obstaja pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ne izključuje splošnih pravil o zaupanju v zemljiško knjigo in o domnevi lastninske pravice, ki jih določata zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, in zakon, ki ureja zemljiško knjigo (tretji odstavek 93. člena DZ). Če pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ni vpisana v registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, se v razmerju do tretjih oseb domneva, da velja za premoženjska razmerja med zakoncema zakoniti premoženjski režim (94. člen DZ).

Notarska zbornica Slovenije zagotavlja javnost podatkov, vpisanih v Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, in sicer so v skladu z drugim odstavkom 93. člena DZ javni naslednji podatki pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki je vpisana v register:

– osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev,

– osebno ime in sedež notarja, ki hrani pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij,

– datum vpisa v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, datum sklenitve, datum začetka učinkovanja, datum spremembe in datum prenehanja veljavnosti pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Javni podatki registra in kontaktni podatki so dostopni na spletni strani Notarske zbornice Slovenije: https://www.notar-z.si/registri/register-pogodb-o-ureditvi-premozenjskopravnih-razmerij 

Glede hrambe in vpogleda v pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij pa 88. člen Družinskega zakonika določa, da sklenjene pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij hranijo notarji v skladu s predpisi o notariatu. V vsebino pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko vpogledajo osebe, za katere tako določa zakon, ki ureja notariat. Te osebe lahko zahtevajo tudi overjen ali navadni prepis notarskega zapisa. V vsebino pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko vpogleda tudi sodišče za namen postopka, v katerem je odločitev odvisna od vsebine pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Kontaktne informacije: 

• Notarska zbornica Slovenije, Tavčarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana,

Telefon: +386 1 439 25 70, faks: +386 1 434 02 47, e-pošta: info.nzs@siol.net.

Register oporok

Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil zakona, ki ureja dedovanje. 

Ti podatki so:

– zaporedna številka in datum vpisa,

– ime in priimek oporočitelja (za poročeno žensko tudi dekliški priimek),

– EMŠO in kraj rojstva oporočitelja oziroma datum, kraj in država rojstva za oporočitelja, ki je tuj

državljan,

– naslov oporočitelja,

– datum in opravilna številka, navedena na oporoki,

– priimek in ime ter naslov notarja, ki hrani oporoko, oziroma ime in naslov druge osebe ali naziv in

naslov organa, ki hrani oporoko,

– vrsta oporoke,

– vsaka sprememba, preklic ali razveljavitev oporoke, če je narejena v obliki, za katero je vpis v register

oporok obvezen po zakonu,

– datum vrnitve oporoke oporočitelju,

– podatek o smrti oporočitelja ter

– podatek o tem, kdo je vpogledal v register.

Register oporok vodi Notarska zbornica Slovenije.

Kontaktni podatki so dostopni na spletni strani Notarske zbornice Slovenije:

https://www.registeroporok.si

Register oporok je centralen za celotno državo.

Dokler je oporočitelj živ, je vpis v register oporok tajen. Podatke iz centralnega registra oporok lahko po smrti oporočitelja dobi sodišče in oseba, ki izkaže za to upravičen interes. Po smrti oporočitelja se izpis iz registra izda na podlagi pisne zahteve sodišča ali druge osebe, ki izkaže za to upravičen interes

V času življenja oporočitelja druge osebe oziroma organi nimajo pravice do posredovanja podatkov iz registra. Po smrti oporočitelja se izpis iz registra izda na podlagi pisne zahteve sodišča ali druge osebe, ki izkaže za to upravičen interes. Zahteva mora vsebovati naslednje podatke:

- podatke o pošiljatelju zahteve za izpis podatkov iz registra (ime in priimek ter prebivališče fizične osebe ali firmo in sedež pravne osebe oziroma naziv in naslov sodišča);

- podatke o oporočitelju (ime in priimek, naslov, EMŠO ali datum rojstva in datum smrti);

- navedbo podatkov oziroma okoliščin, ki izkazujejo upravičen interes pošiljatelja zahteve za izpis podatkov iz registra.

Register oporok služi kot dokaz o obstoju oporoke.

Kontaktne informacije: 

• Notarska zbornica Slovenije, Tavčarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana,

Telefon: +386 1 439 25 70, faks: +386 1 434 02 47, e-pošta: info.nzs@siol.net.

Poslovni register Slovenije (PRS), sodni register 

Poslovni register Slovenije je osrednja javna in na ravni države centralno vodena informatizirana baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost ter o njihovih podružnicah in drugih delih poslovnih subjektov. Del PRS je tudi sodni register, ki je namenjen vpisu podatkov o gospodarskih družbah in podružnicah tujih podjetij, ki opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije ter drugih pravnih osebah za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register (npr. gospodarska interesna združenja, zavodi, zadruge itd.). Sodni register sestoji iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere Zakon o sodem registru ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis posameznega pravno pomembnega dejstva, ali za katere zakon določa, da se predložijo registrskemu sodišču, se vložijo v zbirko listin. Pravila o Poslovnem registru Slovenije ureja Zakon o Poslovnem registru Slovenije, pravila sodnega registra pa ureja Zakon o sodnem registru.

Upravljavec PRS je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – AJPES: Poslovni register Slovenije. V postopku vpisa v sodni register pa odločajo okrožna sodišča, ki so krajevno pristojna glede na sedež subjekta vpisa.

Za vsak poslovni subjekt, vpisan v PRS, so na voljo različni podatki o registraciji (ustanovitvi) in njenem delovanju (identifikacijska številka, firma, davčna številka, podatki o zastopnikih in ustanoviteljih itd.). V njem so tako tudi podatki o družbenikih gospodarskih družb, med drugim tudi o poslovnih deležih družb z omejeno odgovornostjo in podatek ali je na deležu vpisano zavarovanje, v njem pa ni podatkov o delničarjih delniških družb oziroma o delničarjih komanditnih delniških družb.

Vpogled v podatke o poslovnem subjektu je omogočen prek javnega spletnega dostopa na spletnih straneh AJPES, ki omogoča iskanje po poslovnih subjektih. Na voljo sta iskalnik v:

– slovenskem jeziku: https://www.ajpes.si/prs/ in

– angleškem jeziku: https://www.ajpes.si/prs/Default.asp?language=english.

Na spletnih straneh AJPES je na voljo tudi iskalnik po fizičnih osebah, ki omogoča pridobitev podatkov o tem, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora in v katerem poslovnem subjektu. Ta iskalnik je na voljo na tej spletni strani in je v slovenskem jeziku:

– https://www.ajpes.si/prs/default_osebe.asp.

Za iskanje fizičnih oseb je treba vpisati:

– ime in priimek ter

– naslov stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali enotno matično številko občana (EMŠO) oziroma

– tuj naslov prebivališča ali slovensko davčno številko, ki jo oseba, ki nima EMŠO, pridobi pred prvim vpisom v PRS.

Pred uporabo PRS in vpogledom v podatke se mora oseba prijaviti, pri čemer je omogočena tudi anonimna prijava. Spletna uporaba PRS in vpogled v podatke sta v celoti brezplačna, prek spletnih strani pa je možno pridobiti tudi brezplačni elektronski izpis o vpisanih podatkih (v obliki pdf, ki je elektronsko podpisan). Pridobiti je možno:

1. redni izpis iz sodnega registra (to je izpis aktualnih/trenutnih podatkov),

2. sestavljeni izpis iz sodnega registra (to je izpis podatkov, ali je določena oseba ustanovitelj ali družbenik, zastopnik ali član organa nadzora in v katerem poslovnem subjektu),

3. zgodovinski izpis iz sodnega registra glede podatkov, ki so bili v sodni register vpisani po 1. februarju 2008.

Prek spletni strani je možno pridobiti tudi zgodovinski izpis iz sodnega registra glede podatkov, ki so bili v sodni register vpisani v obdobju med 1. januarjem 1997 in 1. februarjem 2008; tak elektronski izpis ni elektronsko podpisan.

Pri sodišču, notarju ali AJPES je možno na podlagi zahteve pridobiti tudi overjeni pisni izpis podatkov, pri čemer je zgodovinski izpis iz sodnega registra mogoče pridobiti le pri sodišču.

Kontaktne informacije o Poslovnem registru Slovenije:

• Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana,

Telefon: +386 1 477 42 00, e-pošta: info@ajpes.si.

Kontaktne informacije o sodnem registru:

• Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana,

  Telefon: +386 1 366 44 44, e-pošta: urad.vsrs@sodisce.si. 

Evidenca registriranih vozil 

Evidenca registriranih vozil vsebuje podatke o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, o njegovi registraciji, izdanem prometnem dovoljenju, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, tehničnih pregledih, obveznem zavarovanju in druge tehnične podatke. Podatki o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, vsebujejo njeno osebno ime oziroma firmo, datum rojstva, EMŠO oziroma matično številko, status lastnika vozila ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža (tretji odstavek 63. člena Zakona o motornih vozilih; ZMV-1). 

Vpogled v tehnične podatke o vozilu je dostopen na portalu eUprava:

https://e-uprava.gov.si/si/javne-evidence/motorna-vozila.html.

Omogočen je vpogled v prevožene kilometre, število lastnikov, opravljeni tehnični pregledi ter veljavnost zavarovanja in registracije. Za osebni vpogled je potrebno imetništvo digitalne identitete. Za javni vpogled je potrebna številka prometnega dovoljenja in registrska številka vozila.

Kontaktne informacije:

• Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za ceste in cestni promet, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,

  Telefon: +386 1 478 80 00, e-pošta: gp.mzi@gov.si.

Vpisnik morskih čolnov in vpisnik ladij

Oba vpisnika sta del slovenskega ladijskega registra, ki je kot javna evidenca vzpostavljen s Pomorskim zakonikom. Ta določa 207. členu, da se v slovenski ladijski register (v nadaljnjem besedilu: register) vpisujejo ladje, čolni in plavajoče naprave po določbah tega zakona. Določbe II. poglavja in Četrtega dela tega zakona se v skladu z 207. členom smiselno uporabljajo tudi za ladje v gradnji, čolne in plavajoče naprave. Opis za ladijski register velja za oba vpisnika, razen če ni posebej navedeno drugače.

Vsak vpisnik sestavljata glavna knjiga in zbirka listin. Glavna knjiga je sestavljena iz vložkov. Vložek ima list A, list B in list C. Vsaka ladja ali čoln se vpiše v poseben vložek. Beseda ladja v nadaljevanju velja tudi za morski čoln. 

V list A se vpisujejo podatki o identiteti ladje oziroma ladje v gradnji ter njene osnovne tehnične značilnosti. 

V list B se vpisujejo ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež lastnika ladje in njegove omejitve glede prostega razpolaganja z ladjo. V list B se vpisujejo tudi EMŠO oziroma matična in davčna številka lastnika, ki ni rezident Republike Slovenije, ter davčna številka pravne osebe, ki niso javni podatki. V list B se vpisujejo tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja v primerih vpisa iz 2. točke prvega odstavka 210. člen tega zakona. V list B vpisnika ladij v gradnji se lahko vpišeta tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja in naročnika. V list B se lahko na podlagi privolitve lastnika vpisujejo tudi podatki za stike (elektronski naslov ali telefonska številka) za nujne primere, kot je iskanje in reševanje na morju ali varstvo človekovega življenja ali morskega okolja. Za potrebe sodnega ali upravnega postopka se vpisuje tudi varni elektronski predal, za potrebe upravnega postopka pa lahko tudi drug elektronski predal v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Ti podatki niso javni in se ne smejo uporabiti za druge namene.

V list C se vpisujejo stvarne pravice, s katerimi je obremenjena ladja ali njen del, ter na teh pravicah pridobljene pravice, zakup ladje, ladjarska pogodba za čas za vso ladjo, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja z ladjo, ki veljajo za vsakega lastnika obremenjene ladje, prepovedi obremenitve in odtujitve kot tudi vse zaznambe in druge opombe, za katere ni izrecno določeno, da se vpisujejo v kakšen drug list.

V zbirki listin se poleg listin vodijo tudi naslednji podatki:

- datumi pregledov, vključno z morebitnimi dodatnimi in dopolnilnimi pregledi in možnimi presojami;

- navedba klasifikacijskega zavoda, ki je izdal spričevalo in klaso ladje;

- navedba inšpekcijskega organa države pristanišča, ki je ladjo pregledal, datum pregleda in rezultat pregleda (pomanjkljivosti ladje in ali je bila ladja zadržana) ter

- o pomorskih nesrečah v katerih je bila ladja udeležena.

Register vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo:

https://www.gov.si/en/state-authorities/bodies-within-ministries/slovenian-maritime-administration/about-the-administration/.

Regionalni registri ne obstajajo, obstajajo pa izpostave, kjer se vodi vpisnik morskih čolnov in sicer Izpostava Izola in Izpostava Piran. Ne glede na to gre za en vpisnik morskih čolnov. 

Organi druge države članice lahko vzpostavijo stik z regionalnimi registri v smislu pridobitve podatkov iz registra. Potrebno pa je upoštevati omejitve, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES in Zakona o varstvu osebnih podatkov, glede podatkov, ki jih lahko pridobivajo in pogojih pod katerimi, jih lahko pridobivajo.

Skladno z 208. členom Pomorskega zakonika je register javna knjiga. Vsak ima pravico pod nadzorom pooblaščenega delavca pregledovati podatke iz glavne knjige. Organ, pristojen za vodenje registra, je dolžan izdati osebi, ki to zahteva, proti določenemu plačilu, potrdilo o stanju vpisov v vpisniku, ki je javna listina. Zbirko listin sme pregledovati oziroma zahtevati prepis listine, samo oseba, ki ima za to upravičen interes. Ob tem upoštevamo tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov, in iskanje po osebi lastniku ni možno. 

Če gre za osebne podatke, je za podatke o lastništvu plovil posamezne fizične osebe potrebna ustrezna zakonska podlaga za dostop. 

Organ, ki vodi register, je pooblaščen za posredovanje informacij drugemu nacionalnemu organu, če obstaja zakonska podlaga. Posreduje se lahko informacije, ki jih register vsebuje. 

Če ni izkazana zakonita podlaga za dostop do osebnih podatkov, organ zavrne posredovanje podatkov drugemu državnemu organu 

Zahteve za vpis spremembe lastništva vpisanega premoženja, ki je posledica dedovanja, določa Pomorski zakonik v 316. členu. Če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno, se sme vknjižba (3. točka 256. člena tega zakona) dovoliti le na podlagi javnih listin ali takšnih zasebnih listin, na katerih je podpise oseb, katerih pravico je treba omejiti, obremeniti, razveljaviti ali prenesti na drugo osebo, overil organ, ki je pristojen za overitev podpisov. Na podlagi zasebne listine, ki jo je izdal pooblaščenec, se sme vknjižba zoper pooblastitelja dovoliti le, če se pooblastilo, ki ga je ta izdal, glasi na določen posel ali na določeno vrsto poslov, od dneva izdaje pooblastila do dneva zahtevane vknjižbe pa ni minilo več kot leto dni. Overitev podpisov na zasebni listini ni potrebna, če je na listini odobritev organa, pristojnega za varstvo pravic in interesov oseb, katerih pravico je treba omejiti, obremeniti, razveljaviti ali prenesti na drugo osebo.

V 317. členu so urejeni pogoji za vknjižbo na podlagi zasebne listine. Zasebna lastnina, na podlagi katere se sme dovoliti vknjižba, mora poleg podatkov iz 279. člena tega zakona vsebovati še:

1. natančno označbo ladje ali pravice, glede katere naj se opravi vknjižba;

2. izrecno izjavo tistega, čigar pravica se omejuje, obremenjuje, razveljavlja ali prenaša na koga drugega, da dovoljuje vknjižbo. Določba 2. točke prejšnjega odstavka ne velja za listine o pridobitvi lastninske pravice na tuji ladji, če se zahteva prvi vpis ladje v slovenski ladijski register.

V 318. členu so urejeni pogoji za vknjižbo na podlagi javne listine. Javne listine, na podlagi katerih se sme dovoliti vknjižba, so:

1. listine o pravnih poslih, ki jih sestavi sodišče ali notar v mejah svojih pooblastil, če vsebujejo podatke, ki so predpisani v 279. členu tega zakona;

2. listine, ki jih v predpisani obliki izda sodišče, notar ali upravni organ v mejah svojih pristojnosti, katerim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova ali na podlagi katerih se sme po posebnih predpisih opraviti vpis v javne knjige.

Vknjižba na podlagi odločbe tujega sodišča je dovoljena pod pogojem, da je bila ta odločba priznana v predpisanem postopku.

Da registrski organ identificira vpisano premoženje in lahko vpiše spremembe lastništva po dedovanju, je potrebno navesti označbo ladje oziroma čolna, s katero je plovilo vpisano v slovenski ladijski register. 

Pomorski zakonik v 221. členu določa, da se na podlagi pravnega posla med živimi pridobita lastninska pravica na ladji in hipoteka na ladji z vpisom v register. To velja tudi za vpisnik morskih čolnov.

Organ druge države članice, ki zaproša, mora zagotoviti zaprošenemu organu, da ta lahko išče v registru, ime in priimek, datum rojstva oziroma EMŠO in davčno številko, da se lahko osebo ustrezno določi. 

Organ, ki zaproša, mora predložiti ustrezen akt o dedovanju, iz katerega izhaja nedvoumno, da je oseba pokojna. Potrebno pa je predložiti tudi dokazila, ki izkazujejo zakonito podlago za pridobitev osebnih podatkov. 

Zahtevek in podatki se lahko posredujejo po elektronski pošti. Informacije se lahko zahtevajo v slovenskem jeziku oziroma v skladu z načeli dvojezičnosti tudi v italijanskem jeziku. 

Informacije so lahko navedene v vseh naslednjih oblikah: overjena ali neoverjena kopija, overjen ali neoverjen izpisek, tiskana kopija, elektronska kopija.

Informacije se zagotovijo v slovenskem jeziku, če je vloga vložena v italijanskem ali madžarskem jeziku, tudi v tem jeziku.

Ali je potrebno plačati takso, je določeno v Zakonu o upravnih taksah, odvisno od konkretnega primera. Zakon o upravnih taksah določa v 1. točki prvega odstavka 23. člena, da takse ne plačujejo država in državni organi.

Kontaktne informacije:

• Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Kopališko nabrežje 9, 6000 Koper,

  Telefon: +386 5 663 21 00, e-pošta: ursp.box@gov.si.

Register zrakoplovov

Na podlagi 22. člena Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo, 46/16, 47/19, 18/23 – ZDU-1O in 85/24 (ZLet-1), ZLet) je za vodenje registra zrakoplovov pristojna Javna agencija za civilno letalstvu RS (v nadaljevanju: agencija);  www.caa.si. Dne 5. 4. 2025 je začel veljati nov Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 85/24, ZLet-1), ki se začne uporabljati 5. 10. 2025. Ta zakon pristojnost agencije za vodenje registra določa v 35. členu. 

V register se vpisujejo podatki o zrakoplovih, imetnikih stvarnih ali obligacijskih pravic na zrakoplovih, za katere zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov, spremembah identifikacijskih podatkov o imetnikih vpisanih pravic ter stvarnih in obligacijskih pravicah ter pravnih dejstvih, za katere zakon določa, da se vpišejo v register zrakoplovov.

Regionalni registri ne obstajajo. Organi druge države članice lahko vzpostavijo stik z nacionalnim registrom: https://www.caa.si/register-zrakoplovov.html, https://www.caa.si/en/aircraft-registration.html.

Novi ZLet-1 določa, da so podatki vpisani v register javni, če s tem zakonom ni drugače določeno (npr. EMŠO, naslov, elektronski naslov). Omejitve dostopa so določene v 38. členu Zlet-1 (npr. omejitev dostopa do iskanja na način, ali je določena oseba imetnik stvarnih ali obligacijskih pravic). Do podatkov so opravičene osebe, ki imajo za to ustrezno zakonsko podlago. Kot določa 38. člen Zlet-1, so to upniki in druge osebe, ki izkažejo pravni interes, državni organi, notarji, izvršitelji, stečajni upravitelji, detektivi ter imetniki pravic glede pravic, ki so v njihovo korist vpisane v register.

Organ, ki vodi register, je po nacionalni zakonodaji pooblaščen za posredovanje informacij drugemu nacionalnemu organu. Posreduje se lahko informacije, s katerimi razpolaga, vse ob upoštevanju zakonskih pogojev in omejitev. Registrski organ zavrne posredovanje podatkov drugemu državnemu organu v primeru, da niso izpolnjeni zakonskih pogoji za posredovanje, ali če s podatki ne razpolaga. V skladu s 25. členom ZLet vpis spremembe lastništva izvede agencija na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega sodišča. 40. člen novega ZLet-1 pa določa, da odloča agencija o pogojih za vpis v register zrakoplovov samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v registru zrakoplovov v trenutku začetka postopka. V skladu z 48. členom ZLet-1 je registracija dovoljena na podlagi listine o pravnem poslu, iz katere izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico na zrakoplovu ali na podlagi katere je pridobljena pravica do uporabe zrakoplova, za katero zakon določa, da se vpiše v register zrakoplovov, in ki vsebuje izrecno izjavo osebe, katere pravica na zrakoplovu se prenaša ali spreminja, da dovoljuje registracijo, ki je lahko dana na posebni listini. Podpis osebe, katere pravica se prenaša ali spreminja, mora biti overjen v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, oziroma predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu. Registracija je dovoljena tudi na podlagi listine, na podlagi katere se pridobi ali spremeni lastninska pravica ali obligacijska pravica do uporabe zrakoplova, za katero zakon določa, da se vpiše v register zrakoplovov, in ki jo v predpisani obliki izda sodišče ali upravni organ v okviru svoje pristojnosti oziroma ki ima obliko neposredno izvršljivega notarskega zapisa, oziroma na podlagi druge listine, ki ji zakon priznava lastnost izvršilnega naslova ali na podlagi katere se sme po posebnih predpisih opraviti vpis v javne knjige. Takšna listina, ki je izdana v tuji državi, mora biti overjena v skladu s predpisi, ki urejajo overitev listin v mednarodnem prometu, če s predpisi Evropske unije ali mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenije, ni določeno drugače.

Da registrski organ identificira vpisano premoženje in lahko vpiše spremembe lastništva po dedovanju, je potrebna oznaka zrakoplova (podatki o proizvajalcu, proizvajalčeva oznaka zrakoplova, serijska številka in registrsko oznaka), kot to določa 48. člen ZLet-1. 169. člen Zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL) določa način pridobitve stvarnih pravic, in sicer se lastninska pravica na letalu in hipoteka na letalu pridobita na podlagi pravnega posla z vpisom v Register zrakoplovov.

Organ, ki zaproša, mora zagotoviti dovolj podatkov o pokojniku, na podlagi katerih ga je mogoče nedvoumno identificirati. (npr. ime in priimek pokojnika, datum rojstva oziroma EMŠO ali druga nacionalna identifikacijska številka). Priložiti je potrebno ustrezna dokazila npr. kopijo smrtnega lista ali drugo listino, ki potrjujejo informacije o pokojniku. 

Organ, ki zaproša, mora predložiti ustrezna dokazila, iz katerih je razvidno, da ima pravno podlago za pridobitev informacij v skladu s 66. členom. Takšno dokazilo je lahko na primer kopija zahtevka za izdajo evropskega potrdila o dedovanju.

Za posredovanje zahtevka in zagotavljanje informacij se lahko uporabi elektronska pošta, po potrebi lahko tudi druga komunikacijska sredstva. 

Informacije se lahko zahtevajo v slovenskem jeziku, zahteva bo obravnavana tudi, če bo podana v angleškem jeziku.

Oblika informacij je odvisna od podane zahteve, informacije so lahko zagotovljene v overjeni ali neoverjeni kopiji, overjenem ali neoverjenem izpisku, tiskani kopiji, elektronski kopiji. Informacije se zagotovijo v slovenskem jeziku, v določenih delih lahko tudi v angleškem 

jeziku. 

V določenih primerih je v skladu s 16. členom Tarife za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije za izdajo izpiska potrebno plačati tarifo. Tarifa se poravna na podlagi računa agencije.

Kontaktne informacije registra zrakoplovov:

• Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije, Kotnikova ulica 19A, 1000 Ljubljana,

Telefon: +386 1 244 66 00, + 386 1 244 66 01, fax: +386 1 244 66 99, e-pošta: info@caa.si.

Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (RZPP)

Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin je javna in centralno vodena informatizirana baza podatkov o zastavnih pravicah in prepovedih odtujitve in obremenitve na premičninah, in sicer na vozilih, ki so identificirana prek VIN številke, in na poslovni opremi in zalogah, ki so identificirane prek identifikacijske številke nepremičnine ali stavbe, na ali v katerih se zaloge ali oprema nahajajo.

Upravljavec RZPP je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – AJPES.

Podatke o zastavnem upniku, zastavitelju dolžniku ter o zastavnih pravicah (oziroma o zavarovanju) na premičninah v RZPP vpišejo t. i. kvalificirani uporabniki – notarji, izvršitelji, finančna uprava, sodišča in stečajni upravitelji. Notarji vpišejo zastavno pravico, kadar ta nastane na podlagi sporazuma strank (t. i. pogodbena neposestna zastavna pravica), ostali kvalificirani uporabniki pa na podlagi odločitve državnega organa, ki jo ta sprejme v okviru davčnega ali sodnega (izvršilnega, kazenskega ali stečajnega) postopka.

Vpogled v podatke v RZPP omogočen prek javnega spletnega dostopa na spletnih straneh AJPES:

– https://www.ajpes.si/RZPP/Iskalnik/JavniPodatki.

Vpogled v vpisane podatke o zastavnem upniku, zastavitelju oziroma dolžniku in zastavljenem premoženju je omogočen prek javnega iskalnika in je na voljo v slovenskem jeziku. Zaradi varstva osebnih podatkov fizičnih oseb ter varstva podatkov o upnikih je javni iskalnik omejen in omogoča le iskanje po naslednjih kriterijih:

– po identifikacijski številki zastavne pravice (zavarovanja),

– po zastavitelju oziroma dolžniku, ki je poslovni subjekt, 

– po identifikacijski številki zastavljenega premoženja (za vozila – njegova VIN številka, za zaloge in opremo – identifikacijska (katastrska) števila zemljiške parcele ali stavbe, kjer se zastavljeno premoženje nahaja).

Za uporabo javnega iskalnika RZPP in vpogled v podatke prijava ni potrebna. Spletna uporaba RZPP in vpogled v podatke sta v celoti brezplačna, prek spletnih strani pa je možno pridobiti tudi brezplačni elektronski izpis o vpisanih podatkih (v obliki pdf, ki je elektronsko podpisan). Izpis obsega podatke o zastavni pravici in zastavljenem premoženju ter podatke o zastavnem upniku in zastavitelju / dolžniku.

Zaradi omejitev, ki jih ima javni iskalnik, je omogočen t. i. zaščiteni dostop do podatkov. Ta omogoča tudi iskanje podatkov o neposestnih zastavnih pravicah, pri katerih je dolžnik, zastavitelj ali zastavni upnik vpisana fizična oseba, in sicer po iskalnem ključu enotna matična številka občana (EMŠO) ali davčna številka. Zaščiteni dostop do podatkov o neposestnih zastavnih pravicah je brezplačno omogočen le kvalificiranim uporabnikom.

Na podlagi zakona pooblaščena oseba ali državni organ, ki ni kvalificirani uporabnik in potrebuje podatke iz registra zaradi opravljanja predpisanih nalog, lahko od AJPES zahteva, da mu izda izpis podatkov o neposestnih zastavnih pravicah, pri katerih je določena oseba vpisana kot dolžnik, zastavitelj ali zastavni upnik. V zahtevi mora organ opredeliti namen, zaradi katerega pridobiva podatke, in podatke o številki zadeve (postopka), za potrebe katerega podatke potrebuje.

Na zahtevo osebe, ki izkaže pravno podlago za pridobitev podatkov iz RZPP na podlagi kriterijev za zaščiteni dostop, pa overjeni izpis lahko izda le sodišče.

Kontaktne informacije:

• Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana, 

Telefon: +386 1 477 42 00, e-pošta: info@ajpes.si.

Register insolventnosti (objave v postopkih insolventnosti)

Postopke zaradi insolventnosti vodijo okrožna sodišča, vpogled v objave v postopkih insolventnosti pa je omogočen na spletnih straneh za objave, ki jih upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – AJPES:

https://www.ajpes.si/uradne_objave/eobjave_v_postopkih_zaradi_insolventnosti/splosno.

Pravila o objavah in pridobivanju podatkov urejata 122. in 122.a člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (t.i. insolvenčni zakona). Na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti so v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti zaradi varnosti pravnega prometa, seznanitve javnosti ter uveljavljanja pravic upnikov in drugih udeležencev postopka zaradi insolventnosti objavljeni:

1. naslednji podatki o posameznem postopku zaradi insolventnosti:

- identifikacijski podatki insolventnega dolžnika, razen podatka o EMŠO ter podatka o davčni številki insolventnega dolžnika, ki je potrošnik,

- sodišče, ki vodi postopek in opravilno številko zadeve,

- identifikacijski podatki o upravitelju,

- začetek postopka, potek roka za prijavo terjatev v postopku in podatke o drugih procesnih dejanjih v postopku,

- pri stečajnem postopku tudi: podatki o višini stečajne mase in deležih poplačil upnikov,

2. sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti in vsi sklepi, izdani v glavnem postopku zaradi insolventnosti, skupaj s predlogom, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep, razen:

- sklepa o začetku postopka osebnega stečaja,

- sklepa, s katerim sodišče odloči o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti, ali dolžniku naloži določena ravnanja v postopku odpusta obveznosti,

- sklepa o izterjavi stalnih prejemkov,

- sklepa o zasegu denarnega dobroimetja in

- sklepa o ustavitvi nadaljnje izterjatve stalnih prejemkov ali zasega denarnega dobroimetja,

3. oklic o začetku postopka, oklic o razpisu naroka in druge oklice ali pozive za glasovanje, ki jih po tem zakonu izda sodišče,

4. vsi zapisniki o narokih in poteku sej upniškega odbora,

5. poročila upravitelja in listine, ki so mu priložene, in v postopku prisilne poravnave tudi poročila insolventnega dolžnika in listine, ki so mu priložene,

6. seznami preizkušenih terjatev,

7. vloge strank postopka in druga sodna pisanja, za katere ta zakon določa, da se objavijo,

8. v stečajnem postopku tudi vsi razpisi javnih dražb in vabil k dajanju ponudb v zvezi z unovčevanjem stečajne mase.

AJPES zagotavlja, da so spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnost zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v podatke, objavljene na teh straneh, in sicer:

1. po datumu objave,

2. po opravilni številki postopka zaradi insolventnosti ali sodišču, ki vodi ta postopek,

3. če ima insolventni dolžnik položaj pravne osebe, podjetnika ali zasebnika: po kateremkoli identifikacijskem podatku, s katerim je vpisan v sodnem ali poslovnem registru, in po davčni številki,

4. če ima insolventni dolžnik položaj potrošnika, podjetnika ali zasebnika: po kombinaciji naslednjih pogojev, pri čemer sistem vrne podatek o opravilni številki postopka zaradi insolventnosti samo, če se ujemajo vsi pogoji:

- kombinaciji EMŠO ter imena in priimka,

- kombinaciji davčne številke ter imena in priimka ali

- kombinaciji imena in priimka, naslova stalnega prebivališča in rojstnega datuma,

5. če ima insolventni dolžnik položaj potrošnika, podjetnika ali zasebnika, tudi samo po EMŠO ali davčni številki, pri čemer sistem vrne samo podatek, ali je nad osebo, ki ustreza temu pogoju, začet postopek zaradi insolventnosti, brez podatka o opravilni številki zadeve, če je postopek začet.

AJPES omogoča dostop do podatkov o posameznem postopku zaradi insolventnosti in objav vsebine procesnih dejanj v zvezi s posamezno zadevo do poteka petih let po pravnomočnem končanju postopka v tej zadevi.

Kontaktne informacije glede javnih objav o postopkih:

• Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana,

Telefon: +386 1 477 42 00, e-pošta: info@ajpes.si.

Kontaktne informacije o sodnih postopkih:

• Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana,

  Telefon: +386 1 366 44 44, e-pošta: urad.vsrs@sodisce.si. 

3 Razpoložljivost informacij o bančnih računih

Register transakcijskih računov (RTR) je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in o imetnikih transakcijskih računov poslovnih subjektov in fizičnih oseb, odprtih pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji. Podatki v RTR se sproti osvežujejo, pravilnost podatkov o imetnikih transakcijskih računov je zagotovljena tudi s povezavo RTR s centralnim registrom prebivalstva, davčnim registrom in Poslovnim registrom Slovenije.

RTR v skladu z 11. poglavjem Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – AJPES.

Vstop v eRTR (na podlagi registracije in prijave) in kontaktni podatki so dostopni na spletni strani AJPES: https://www.ajpes.si/eRTR/JavniDel/Iskanje.aspx.

V RTR se obdelujejo podatki o:

1. imetniku transakcijskega računa:

- ime, priimek in naslov prebivališča imetnika, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov imetnika transakcijskega računa, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek imetnika transakcijskega računa, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega imetnika transakcijskega računa;

- davčna številka imetnika, če je imetnik vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča imetnika;

- identifikacijska oznaka imetnika in država sedeža ali prebivališča imetnika, če imetnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

- matična številka imetnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če je imetnik vpisan v Poslovni register Slovenije;

- šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v Poslovnem registru Slovenije;

2. pooblaščencu imetnika transakcijskega računa:

- ime, priimek in naslov prebivališča pooblaščenca, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov pooblaščenca, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek pooblaščenca, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega pooblaščenca;

- davčna številka pooblaščenca, če je pooblaščenec vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča pooblaščenca;

- identifikacijska oznaka pooblaščenca in država sedeža ali prebivališča pooblaščenca, če pooblaščenec ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

- matična številka pooblaščenca, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če je pooblaščenec vpisan v Poslovni register Slovenije;

- šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v Poslovnem registru Slovenije;

- datum prejema in datum preklica pooblastila;

3. dejanskemu lastniku imetnika transakcijskega računa:

- ime, priimek, datum rojstva, državljanstvo in naslov prebivališča dejanskega lastnika;

- davčna številka dejanskega lastnika, če je dejanski lastnik vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

- država prebivališča dejanskega lastnika;

- druga identifikacijska oznaka dejanskega lastnika, ki se uporablja v rezidenčni državi dejanskega lastnika, če dejanski lastnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

- višina lastniškega deleža ali drug način nadzora dejanskega lastnika;

- datum vpisa in datum izbrisa dejanskega lastnika;

4. transakcijskem računu:

- številka računa;

- naziv in matična številka ponudnika, ki vodi transakcijski račun;

- oznaka vrste računa, ki je določena s predpisom iz desetega odstavka tega člena;

- podatek, da sredstva na transakcijskem računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju;

- datum odprtja računa;

- datum zaprtja računa;

- podatek, da se transakcijski račun, katerega imetnik je fizična oseba, uporablja za opravljanje dejavnosti;

- številka računa imetnika transakcijskega računa pri pravnem nasledniku ponudnika plačilnih storitev;

5. sefu:

- ime, priimek in naslov prebivališča najemnika sefa, ki je fizična oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov najemnika sefa, ki je pravna oseba, ali firma, sedež in poslovni naslov ter ime in priimek najemnika sefa, ki je podjetnik ali zasebnik, ali naziv in naslov drugega najemnika sefa;

- davčna številka najemnika, če je najemnik vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register, in država sedeža ali prebivališča najemnika;

- identifikacijska oznaka najemnika in država sedeža ali prebivališča najemnika, če najemnik ni vpisan v davčni register v skladu z zakonom, ki ureja davčni register;

- matična številka najemnika, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik, če je najemnik vpisan v Poslovni register Slovenije;

- šifra proračunskih uporabnikov, če je pri poslovnem subjektu vpisana v Poslovnem registru Slovenije;

- trajanje najema.

Podatki v RTR so javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES. To ne velja za podatke o pooblaščencih in dejanskih lastnikih imetnikov transakcijskih računov ter sefih in osebne podatke fizičnih oseb, razen za podatke o transakcijskih računih podjetnikov in zasebnikov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.

Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb lahko pridobijo med drugim sodišča in drugi organi, ki opravljajo dejanja v postopku izvršbe ali drugih postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti (tretji odstavek 194. člena ZPlaSSIED).

Sodišča Republike Slovenije imajo neposredni dostop do podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb (195. členu ZPlaSSIED). Sodišče pridobi podatke o transakcijskem računu fizične osebe z neposrednim elektronskim dostopom do podatkov iz RTR na podlagi poizvedbe, ki lahko vsebuje le ime, priimek in naslov prebivališča fizične osebe, ki je imetnik transakcijskega računa. Če sta v registru dve ali več oseb z enakim imenom, priimkom in naslovom, mora sodišče poizvedbo dopolniti z davčno številko ali identifikacijsko oznako posameznika.

Sicer pa AJPES posreduje osebne podatke o transakcijskem računu fizične osebe, pooblaščencu in dejanskem lastniku imetnika transakcijskega računa ter o sefu, prosilcu na podlagi zahteve za pridobitev podatkov iz RTR, ki mora vsebovati: 

1. ime in priimek ali firmo in naslov prosilca in njegov podpis,

2. ime, priimek in davčno številko ali identifikacijsko oznako fizične osebe, ki je imetnik transakcijskega računa, pooblaščenca ali dejanskega lastnika imetnika transakcijskega računa oziroma najemnika sefa, in

3. navedbo pravne podlage in namen obdelave osebnih podatkov.

Kontaktne informacije:

• Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana,

Telefon: +386 1 477 42 00, e-pošta: info@ajpes.si.

4 Razpoložljivost registra pravic intelektualne lastnine

Urad za intelektualno lastnino v skladu s 105. členom Zakona o industrijski lastnini vodi registre patentov, dodatnih varstvenih certifikatov, modelov, znamk in geografskih označb ter registre prijav za navedene pravice. Gre za pravice industrijske lastnine, ki poleg avtorskih in sorodnih ter drugih pravic sodijo med pravice intelektualne lastnine. Registri so javni, razen v zakonsko določenih izjemah.

Dostop do podatkov v registru je za zunanje deležnike možen na dva načina:

• preko spletne strani urada na povezavi http://www.uil.gov.si/ je možen neposreden dostop do

podatkov o podeljenih patentih, prijavljenih in podeljenih dodatnih varstvenih certifikatih, prijavljenih in registriranih znamkah ter prijavljenih in registriranih modelih na sledeči povezavi: https://www2.uil-sipo.si/;

• z zahtevo za potrdilo iz registra ob plačilu takse po zakonu, ki ureja upravne takse in trenutno

znaša 9,10 EUR (razen izjem, ki jih taksativno našteva ZUT v 23. členu).

Kontaktne informacije:

• Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Kotnikova ulica 6, 1000 Ljubljana,

Telefon: +386 1 620 31 00, e-pošta: sipo@uil-sipo.si.

5 Drugi registri z informacijami, relevantnimi za dedovanje

Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev

Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev vodi Centralna klirinško depotna družba (KDD). Obseg dostopnih podatkov je odvisen od narave prosilca. Določeni podatki so splošno javno dostopni (delniške knjige izdajateljev), določeni podatki pa so dostopni zgolj določenim vrstam prosilcev (Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije, davčni organ, sodišče idr.). Neposredno avtomatizirano pridobivanje podatkov iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev KDD omogoča zgolj slovenskim nacionalnim organom. Tujim organom tovrsten način pridobivanja podatkov ni omogočen, vendar je KDD podatke v posameznih (redkih) primerih posredovala tujemu organu neposredno na podlagi konkretnega zaprosila tujega organa (torej brez udeležbe zaprošenega sodišča).

Tuji organi zaprosila naslovijo na isti način kot slovenski organi, torej:

• po klasični pošti na naslov: KDD – Centralna klirinško depotna družba d.d., Tivolska cesta 48, SI – 1542 Ljubljana ali

  • po elektronski pošti na naslov: info@kdd.si. 

Kontaktne informacije:

• KDD – Centralna klirinško depotna družba d.d., Tivolska cesta 48, 1542 Ljubljana,

Telefon: +386 1 307 35 00, e-pošta: info@kdd.si.

Register orožja

Neposreden dostop tujih organov do podatkov v registru orožja ni mogoč. Zakon o orožju v 72. členu med drugim določa, da lahko osebne podatke iz evidenc o orožju in orožnih listinah uporabljajo in pridobivajo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija in upravna enota pri izvrševanju z zakonom določenih nalog in pooblaščeni delavci pravnih oseb ali podjetnikov, ki zbirajo in vodijo podatke za te evidence ter drugi uporabniki, če imajo zakonsko podlago, ali če gre za posredovanje podatkov v skladu z mednarodno pogodbo.

Kontaktne informacije:

• Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za upravne notranje zadeve, Sektor za zbiranja in orožje, Litostrojska cesta 54, 1501 Ljubljana,

  Telefon: +386 1 428 47 59, e-pošta: gp.mnz@gov.si.

6 Razpoložljivost informacij o zaprtih oporokah in oporokah, ki jih ni treba registrirati

Shranjevanje oporoke je stvar oporočitelja, zato je urejeno le shranjevanje sodne in mednarodne oporoke ter listin o ustni oporoki in shranjevanje notarske oporoke. Oporočitelj se lahko odloči, da bo oporoko shranil pri sodišču, da jo bo sam shranil, da bo oporoko izročil v shranjevanje drugi osebi ali neki depozitni ustanovi (banki, pošti) ali da bo oporoko shranil pri notarju. Možnost, da oporočitelj shrani oporoko sam je, predvidena za vsako oporoko, ne glede na to, v kateri obliki je napravljena. Če se oporočitelj odloči, da bo shranjevanje oporoke zaupal drugi fizični osebi, je ta oseba lahko oporočna priča ali oseba, ki ji je oporočitelj naklonil kakšno korist iz zapuščine. 

Za shranjevanje oporoke pri sodišču velja naslednje: če gre za sodno oporoko ali mednarodno oporoko, se da oporoka v poseben ovitek in zapečati, oporočitelju pa sodnik na njegovo zahtevo izda potrdilo, da je bila oporoka sestavljena in izročena sodišču v shranjevanje. Če gre za oporoko, ki ni bila napravljena pred sodiščem in jo oporočitelj ali kdo drug izroči sodišču, odprto ali v zaprtem ovitku, napravi sodnik zapisnik o sprejemu oporoke v shranjevanje in o tem izda oporočitelju potrdilo. Če ne izroči oporoke sam oporočitelj, da sodišče obvesti, da je sprejelo oporoko v hrambo.

Priče pri ustni oporoki morajo osebno izročiti sodišču zapis oporočiteljeve izjave poslednje volje. O sprejemu zapisa prič sestavi sodišče zapisnik, ga da v poseben ovitek in zapečati. Enako naredi tudi z izvodom zapisnika o ustnem reproduciranju oporočiteljeve izjave poslednje volje.

Če se oporoka hrani pri notarju, mora ta oporočitelju izdati potrdilo, da se pri notarju hrani njegova oporoka. Odpravki ali prepisi oporke se smejo izdati, če ni v notarskem zapisu določeno drugače, dokler zapustnik živi, samo njemu samemu ali osebi, ki jo zapustnik pooblasti z overjenim pooblastilom. Po zapustnikovi smrti se smejo taki odpravki ali prepisi izdati po razglasitvi oporoke. Ko notar izve, da je oseba, katere oporoka je med njegovimi spisi, umrla ali je razglašena za mrtvo, mora poslati pristojnemu zapuščinskemu sodišču izvirnik oporoke ali notarskega zapisa o položitvi pisne oporoke in o tem napraviti zaznamek v spisu, kjer je bil hranjen izvirnik.