1 Vrste registrov, ki obstajajo v državi članici in vsebujejo informacije, relevantne za dedovanje
- Zemljiške knjige
- Matični registri – vpisi matičnih dejstev državljanov
- Register oporok
- Evidence registriranih in označenih vozil
- Evidence registriranega orožja
- Register civilnih zrakoplovov
- Ladijski register
- Register nematerializiranih vrednostnih papirjev
- Register zavarovanj in pokojninskih skladov
- Enotni register računov
- Sodni register
- Register insolventnosti.
2 Informacije, ki jih vsebuje vsak od registrov države članice, kot so navedeni v točki 1
Zemljiške knjige vsebujejo informacije o vpisanih zemljiščih in spremembah na teh zemljiščih; vsebujejo tudi lastninske pravice in druge vpisane lastninske pravice v zvezi z vpisanimi zemljišči ter spremembe navedenih pravic. Vsak vpis v zemljiško knjigo vsebuje oddelek o nepremičnini (list A), oddelek o lastništvu (list B) in oddelek o obremenitvah (list C). Kontaktni podatki nacionalnega registra so na voljo na: https://oss.uredjenazemlja.hr/public-services/review-lr-bdc.
Regionalnih zemljiških knjig ni. Zemljiške knjige se pripravljajo na nacionalni ravni, vse zemljiške knjige na Hrvaškem pa so prikazane v enem samem registru. Do registra je mogoče dostopati tudi iz druge države članice, vse informacije v zemljiških knjigah pa so javne in razpoložljive. Dostop je omejen le, če je treba preiskati vse nepremičnine, ki so v lasti določene fizične ali pravne osebe. Sodni organi in pristojno državno tožilstvo lahko dostopajo do informacij iz zemljiške knjige za vse katastrske občine in po njih iščejo po imenu vpisanega imetnika lastninske pravice na nepremičninah ali davčni identifikacijski številki, če je to potrebno za pripravo ali izvedbo nekaterih sodnih ali upravnih postopkov.
Ministrstvo za finance in njegova davčna uprava (Porezna uprava) lahko pri opravljanju nalog v okviru svojih dejavnosti neposredno dostopata do informacij iz zemljiške knjige in iščeta po njih; drugi javni organi lahko to pravico pridobijo z odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, če je to potrebno za opravljanje nalog v njihovi pristojnosti. Pristojno sodišče daje fizičnim in pravnim osebam, ki bi lahko imele pravni interes, pravico do dostopa do informacij iz zemljiških knjig, ki jih vodi, in iskanja po njih.
Če zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene, lahko organ, pristojen za register, zavrne posredovanje informacij drugemu nacionalnemu organu. Informacije o vpisani oporoki je treba pridobiti prek mehanizma za zagotavljanje mednarodne pravne pomoči.
Organ iz druge države članice, ki je zaprosil za informacije, mora posredovati naslednje informacije: ime in priimek pokojnika, njegovo enotno matično številko ter datum rojstva in kraj stalnega prebivališča. V večini primerov zadostuje številka njihove osebne izkaznice. Da bi posredovali informacije o pokojniku, je potrebno elektronsko sporočilo z zaprosilom, podpisom in žigom ustanove.
Za informacije je mogoče zaprositi v jeziku, ki ga zaposleni v hrvaških organih razumejo, odgovor na zaprosilo pa je v hrvaščini. Informacije se posredujejo v natisnjenem podpisanem in žigosanem dopisu. Organu, ki je zaprosil za informacije, ni treba plačati takse za pridobitev zahtevanih informacij.
Vpis se lahko opravi samo na podlagi javnih ali zasebnih listin, pri čemer mora biti verodostojnost njihovega podpisa potrjena v skladu s posebnim zakonom. Da bi lahko registrski organ identificiral vpisano premoženje in vnesel spremembo lastništva nepremičnine v primeru dedovanja, je treba podčrtati ime katastrske občine, katastrsko številko ali številko parcele, vpis v zemljiško knjigo in opis nepremičnine. Pravna vrednost informacij, ki se hranijo v registru v naši državi članici, je v tem, da je vpis v zemljiško knjigo dokazilo o pravnem lastništvu in edino dokazilo o lastništvu nepremičnine.
Matični registri so vpisi matičnih dejstev državljanov; v te evidence se vpišejo rojstva, poroke in smrti. matični registri se vodijo elektronsko in jih neposredno upravljajo matičarji, ki delajo na matičnih uradih. Matičar z območja matičnega registra v naselju, kjer se je zgodilo določeno dejstvo (rojstvo, poroka, smrt), informacije vpiše v matični register. Smrt osebe se vpiše v matični register o smrti glede na kraj smrti in na podlagi ustne ali pisne prijave ali odločitve pristojnega organa. V matični register o smrti se vpišejo naslednje informacije: informacije o pokojniku, podatki o zakoncu ali partnerju pokojnika, če je bil poročen ali je imel registriranega partnerja, imeni staršev pokojnika, ime in kraj stalnega prebivališča osebe, ki je prijavila smrt, ali ime ustanove, če je smrt prijavila ustanova. Matičar po vpisu sestavi mrliški list v skladu z zakonom o dedovanju (Zakon o nasljeđivanju) in ga predloži pristojnemu sodišču. Če matičar, ki je prejel prijavo smrti, ni mogel pridobiti informacij, potrebnih za izpolnitev mrliškega lista, mora predložiti le izpisek iz matičnega registra o smrti. V matični register o smrti se ne vpišejo informacije o dedičih pokojnika niti informacije o njegovem premoženju.
V skladu z zakonom o dedovanju (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške) št. 48/03, 163/03, 35/05, 127/13, 33/15 in 14/19) se dejstvo, da je bila oporoka sestavljena, hranjena in razglašena, vpiše v hrvaški register oporok (Hrvatski upisnik oporuka). Hrvaški register oporok je javni register in informacije iz navedenega registra pred oporočiteljevo smrtjo ne smejo biti na voljo nikomur, razen oporočitelju ali osebi, ki jo oporočitelj izrecno pooblasti. Za informacije, vpisane v hrvaški register oporok, lahko po oporočiteljevi smrti zaprosijo notarji, odvetniki, občinska sodišča (općinski sudovi), diplomatska ali konzularna predstavništva in osebe, ki so oporoko sestavile. Za informacije, vpisane v navedeni register, lahko po oporočiteljevi smrti zaprosijo tudi osebe ali organi iz drugih držav članic Evropske unije, ki v skladu z nacionalnimi predpisi izvajajo zapuščinski postopek, pri katerem so potrebne informacije iz hrvaškega registra oporok.
Zaprosilo mora vsebovati ime, priimek in datum rojstva pokojnika; za lažjo identifikacijo oporočitelja se lahko zagotovijo tudi dodatne informacije. Kadar država članica Evropske unije vloži zaprosilo za iskanje po hrvaškem registru oporok, mora v njem navesti, da se je v zvezi z oporočiteljem začel zapuščinski postopek, in predložiti mrliški list kot dokazilo o smrti.
Hrvaški register oporok vodi hrvaška notarska zbornica (Hrvatska javnobilježnička komora), vsebina in način vodenja navedenega registra pa sta urejena s pravilnikom o hrvaškem registru oporok (NN št. 135/03, 164/04, 91/19) (Pravilnik). V skladu s Pravilnikom se v hrvaški register oporok vpišejo dejstva v zvezi s sestavljanjem, hrambo in razglasitvijo oporoke. V skladu z zakonom o dedovanju hrvaški register oporok za namene zapuščinskega postopka in na podlagi poizvedbe zagotavlja informacije o tem, ali se kjer koli hrani oporoka in pri kom je shranjena. Na zahtevo oporočitelja hrvaškemu registru oporok informacije predložijo občinska sodišča, notarji, odvetniki, diplomatska ali konzularna predstavništva in osebe, ki so oporoko sestavile. Dejstvo, da oporoka ni vpisana v hrvaški register oporok ali kjer koli posebej shranjena, ne vpliva na njeno veljavnost. Prav tako se v hrvaški register oporok ne vpiše vsebina oporoke, oporoke pa tudi ni mogoče shraniti v navedeni register; v register se vpiše samo dejstvo, da je bila oporoka sestavljena in se hrani pri pooblaščeni osebi ali pristojnem organu.
Kontaktni podatki hrvaške notarske zbornice s sedežem v Zagrebu so na voljo na: https://www.hjk.hr/. V skladu z zakonom o dedovanju zapuščinski postopek vodi sodišče ali notariat kot pooblaščenec sodišča. Sodišče/notariat med postopkom na zahtevo dediča pri pristojnih ustanovah ali sodiščih zaprosi za informacije o premoženju pokojnika, ki zajemajo celotno zapuščinsko premoženje, ki se razdeli med dediče v skladu z zakonom o dedovanju.
Zasebne in javne oporoke ter obvestila za namene zapuščinskega postopka se evidentirajo v hrvaškem registru oporok, odvisno od tega, ali se oporoka hrani in kje se hrani. Dejstvo, da je bila oporoka sestavljena, hranjena in razglašena, se vpiše v hrvaški register oporok. Vpišejo se tudi informacije o oporočitelju, vrsti oporoke in kraju njenega hranjenja, preklicu oporoke, vrnitvi oporoke in izjavi volje. Hrvaška notarska zbornica je članica Združenja evropske mreže registrov oporok držav članic, zato je lažje poiskati oporoko, vpisano v državi, ki ni država, v kateri se izvaja zapuščinski postopek.
Osebe ali organi iz drugih držav članic Evropske unije, ki v skladu z nacionalnimi predpisi izvajajo zapuščinski postopek, pri katerem so potrebne informacije iz hrvaškega registra oporok, lahko po oporočiteljevi smrti zaprosijo za informacije, vpisane v navedeni register. Za namen te določbe je zapuščinski postopek postopek, s katerim se ugotovi, kdo so oporočiteljevi dediči, kaj zajema zapuščina, katere pravice v zvezi z zapuščino pripadajo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam, ali v katerem se pridobi zapuščinsko premoženje in uveljavijo pravice dedičev, volilojemnikov in drugih oseb v zvezi z zapuščino ali se sprejmejo ustrezni ukrepi za uveljavitev pravic dedičev, volilojemnikov in drugih oseb v zvezi z zapuščino.
Informacije iz registra niso javno dostopne. Za informacije o oporokah, vpisanih v register, lahko zaprosita oporočitelj in oseba, ki jo je oporočitelj izrecno pooblastil. Po oporočiteljevi smrti lahko za informacije, vpisane v hrvaški register oporok, zaprosijo tudi notarji, odvetniki, občinska sodišča, diplomatska ali konzularna predstavništva in osebe, ki so oporoko sestavile.
V skladu z nacionalno zakonodajo je organ, pristojen za vodenje hrvaškega registra oporok, hrvaška notarska zbornica. Vsebina oporoke ni vpisana v hrvaški register oporok, zato njeni podatki niso na voljo. Za pridobitev informacij iz hrvaškega registra oporok mora organ, ki je zaprosil za informacije, predložiti ime in priimek pokojnika, datum njegovega rojstva in datum smrti, dokument, ki dokazuje, da je smrt nastopila, ter dokazilo, da je organ pristojen za vodenje zapuščinskega postopka v državi članici. Predložiti je treba izpisek iz matičnega registra o smrti. Organ, ki je zaprosil za informacije, mora predložiti dokazilo, da je pristojen za vodenje zapuščinskega postopka v državi članici. Zaprosilo se napiše v uradnem jeziku Hrvaške.
Informacije se lahko zagotovijo v jeziku, ki se uradno uporablja na Hrvaškem. Plačati je treba takso. Vpisno takso je treba plačati na podlagi vzajemnosti (tuji organ mora plačati vpisno takso za dostop do informacij v hrvaškem registru oporok, če jo mora plačati tudi hrvaški organ ali notariat, ko zaprosi za informacije iz registra oporok zadevne države članice).
Taksa v višini 2,65 EUR se plača na naslednji tekoči račun:
številka IBAN: HR5223600001500056128,
in sicer hrvaški notarski zbornici na naslovu Radnička cesta 34, Zagreb, Hrvaška, za namen – „Upisnina za Hrvatski upisnik oporuka (HUO)“ (taksa za vpis v hrvaški register oporok).
Poleg tega mora oporočitelj plačati tudi vpisno takso v višini 13,27 EUR za vpis svoje oporoke (ob vložitvi zaprosila za vpis oporoke).
Evropsko potrdilo o dedovanju, prevedeno v hrvaščino, vsebuje opis nepremičnine, tj. številko parcele, in opis nepremičnine z zemljiščem v skladu z informacijami, vpisanimi v hrvaške zemljiške knjige. Zahtevane informacije: številka parcele, opis nepremičnine z zemljiščem v skladu z informacijami, vpisanimi v hrvaško zemljiško knjigo, ter ime, priimek, naslov in davčna identifikacijska številka dediča.
V skladu s hrvaško nacionalno zakonodajo je vpis v zemljiške knjige dokazilo o pravnem lastništvu. Na Hrvaškem ni registra vseh evropskih potrdil o dedovanju, izdanih na Hrvaškem. Občinska sodišča vodijo seznam izdanih potrdil in oseb, ki so jim bile izdane overjene kopije evropskega potrdila o dedovanju, vendar le za območje njihove krajevne pristojnosti. Notariat evropsko potrdilo o dedovanju takoj po njegovi izdaji predloži občinskemu sodišču na območju svojega sedeža, da ga to vpiše na seznam evropskih potrdil o dedovanju.
Evidence registriranih in označenih vozil v informacijskem sistemu ministrstva za notranje zadeve vsebujejo informacije o centru za tehnične preglede vozil, pri katerem je vozilo registrirano, registrski številki, potrdilu o registraciji, zavarovanju ter lastniku, imetniku in zakupniku, pa tudi tehnične informacije o vozilu in morebitne vpise glede omejitev uporabe vozila. V skladu z zakonom o varnosti v cestnem prometu (Zakon o sigurnosti prometa na cestama, NN št. 108/17) ter pravilnikom o registraciji in označevanju vozil (Pravilnik o registraciji i označavanju vozil, NN št. 130/17) registracijo vozil in druge s tem povezane naloge, ki so jih prej opravljale policijske uprave ali policijske postaje, od 1. januarja 2018 opravljajo centri za tehnične preglede vozil.
Kontaktni podatki centrov za tehnične preglede vozil so na voljo na: https://cvh.hr/naslovnica/. Informacije iz evidenc registriranih in označenih vozil niso javno dostopne. Informacije iz evidenc registriranih in označenih vozil lahko pridobi samo oseba, v imenu katere je vozilo registrirano.
Pravica drugih oseb, da pridobijo informacije iz evidenc registriranih in označenih vozil, je določena v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Organ, ki vodi register, je v skladu z nacionalno zakonodajo pooblaščen, da v določenih okoliščinah zagotovi informacije drugemu nacionalnemu organu. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, informacije o vozilih in njihovih lastnikih ali imetnikih vozil na podlagi pogodbe o zakupu posreduje nacionalnim kontaktnim točkam v drugih državah članicah Evropske unije za namen preiskovanja prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ter boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu.
Evidence registriranega orožja vsebujejo informacije o lastniku orožja (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, davčna identifikacijska številka), registru orožja (registrska številka in datum registracije), informacije o orožju (vrsta, znamka in model, kaliber in tovarniška številka) ter informacije o orožnih listinah (serijska številka listine, datum izdaje in veljavnost).
Informacije iz evidenc registriranega orožja lahko pridobi samo oseba, v imenu katere je orožje registrirano. Informacije iz evidenc registriranega orožja niso javno dostopne. Pravica drugih oseb, da pridobijo informacije iz evidenc registriranega orožja, je določena v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Informacije iz evidenc registriranega orožja se posredujejo pri preiskovanju prekrškov in kaznivih dejanj ali vodenju upravnih postopkov. Če ni pravne podlage za posredovanje teh informacij, lahko organ, pristojen za register, zavrne posredovanje informacij drugemu nacionalnemu organu.
Register zrakoplovov vsebuje naslednje informacije: (a) zaporedno številko v registru; (b) registrsko oznako zrakoplova; (c) ime izdelovalca in številko izdelovalca zrakoplova; (d) opis tipa zrakoplova po ICAO; (e) serijsko številko zrakoplova; (f) leto izdelave zrakoplova (opombe: za zrakoplov, ki ga sestavljata krilo in tricikel (motorni zmaj), se informacije iz točk (c), (e) in (f) vnesejo ločeno za krilo in tricikel); (g) informacije o operaterju zrakoplova; (h) datum registracije in izbrisa zrakoplova; (i) največjo vzletno maso (MTOM); (j) informacije o prejšnji registraciji (država zrakoplova, registrska oznaka, datum izbrisa iz prejšnjega registra); (k) informacije o lastniku, solastniku ali skupnem lastniku (lastnik) (informacije o lastniku zrakoplova vključujejo naslednje: – ime in priimek, kraj stalnega prebivališča, državljanstvo, davčno identifikacijsko številko fizične osebe, – ime, priimek, kraj stalnega ali začasnega prebivališča fizične osebe, ki je trgovec, davčno identifikacijsko številko, skrajšano trgovsko ime in sedež oziroma firmo ali ime, sedež, državljanstvo, davčno identifikacijsko številko pravne osebe, – omejitve prostega upravljanja in uporabe zrakoplova ali solastniškega deleža, naložene lastniku osebno (na primer lastnikova manjšina, podaljšanje starševskih pravic ali skrbništva, razglasitev insolventnosti); (l) stvarne pravice (zastavna pravica), ki obremenjujejo zrakoplov ali njegov nematerialni delež, predkupne pravice, omejitve uporabe, navedbo subjektov, na katere se vpis nanaša, datum prejema zaprosila, znesek, kadar je to ustrezno za registracijo; vpišejo se lahko zaznamki o vpisu, prepovedih obremenitev, odtujitvah ali omejitvah uporabe zrakoplova ali solastniškem deležu. Informacije o imetniku pravic se vnesejo z navedbo njegovega imena in priimka, kraja stalnega ali začasnega prebivališča in davčne identifikacijske številke za fizične osebe oziroma firme ali imena, sedeža in davčne identifikacijske številke za pravne osebe. Vpišejo se lahko tudi datum posameznega vpisa informacij, vpisa spremembe ali izbrisa informacij ter opombe k opravljenim vpisom.
Kontaktni podatki nacionalnega registra so naslednji:
HRVATSKA AGENCIJA ZA CIVILNO ZRAKOPLOVSTVO, Ulica grada Vukovara 284, 10000 Zagreb, register@ccaa.hr, http://www.ccaa.hr/.
Regionalnih registrov ni. Nekatere informacije so javno dostopne na spletišču hrvaške agencije za civilno letalstvo v kategoriji http://www.ccaa.hr/hr/popis-registriranih-zrakoplova-94674 (zaporedna številka v registru, registrska oznaka zrakoplova, ime izdelovalca zrakoplova in njegova številka, serijska številka zrakoplova, ime lastnika, če je ta pravna oseba, če pa je lastnik fizična oseba, samo zaznamek z navedbo „fizična oseba“).
Na voljo so tudi druge informacije iz hrvaškega registra civilnih zrakoplovov, in sicer (a) z neposrednim vpogledom; (b) s pridobitvijo izpiska vseh informacij, vpisanih za zrakoplov, ali samo nekaterih informacij. Register je javna knjiga. Za vpogled v register in zbirke dokumentov lahko zaprosi kdor koli ter pridobi izpiske iz glavne knjige registra.
Organ, ki vodi register, je v skladu z nacionalno zakonodajo pooblaščen za posredovanje informacij drugemu nacionalnemu organu (izpisek vseh informacij, vpisanih za zrakoplov). V nacionalni zakonodaji ni nobene določbe, na podlagi katere bi lahko hrvaška agencija za civilno letalstvo kot organ, pristojen za register, zavrnila posredovanje informacij drugemu nacionalnemu organu. O tem bi bilo treba odločati za vsak primer posebej.
Informacije, ki jih mora posredovati organ iz druge države članice, ki je zaprosil za informacije, da se lahko opravi iskanje v zahtevanem registru, so odvisne od narave iskanja in vrste zahtevanih informacij. Če se zaprosilo nanaša na lastništvo ali operaterja, morajo informacije vključevati ime in priimek fizične osebe ali ime pravne osebe. Če se zaprosilo nanaša na določen zrakoplov, bi morale informacije vključevati serijsko številko zrakoplova, kar pa je odvisno tudi od vrste iskanja, pri opredelitvi zadevnega zrakoplova pa običajno pomagajo tudi izdelovalec zrakoplova in številka izdelovalca zrakoplova, registrska oznaka zrakoplova ali katera koli druga tehnična podrobnost. Dokazilo bi vključevalo ime in priimek ter davčno identifikacijsko številko (Ministrstvo za finance Republike Hrvaške jo dodeli fizični ali pravni osebi, ki je hrvaški državljan in opravlja kakršne koli pravne ali upravne transakcije na Hrvaškem, vključno z vpisom v register). Čeprav za to ni zakonskih zahtev, vsak subjekt, ki zaprosi za informacije iz hrvaškega registra civilnih zrakoplovov, navede namen tega zaprosila, čeprav zakon o zračnem prometu (Zakon o zračnom prometu, NN št. 69/09, 84/11, 54/13, 127/13, 92/14) (zakon o zračnem prometu) določa, da je register javna knjiga.
Za vpogled v register in zbirke dokumentov lahko zaprosi kdor koli ter pridobi izpisek iz glavne knjige registra. Za pridobitev dokumentov iz arhiva hrvaške agencije za civilno letalstvo obstaja poseben postopek, v katerem se od prosilca zahteva, da za pridobitev teh dokumentov/izvodov dokaže pravni interes. Zaprosilo se lahko predloži elektronsko z overjenim elektronskim podpisom ali po pošti. Izpisek iz registra se lahko pošlje po elektronski ali navadni pošti. Za informacije se lahko zaprosi v hrvaščini in angleščini. Izpisek iz registra se izda v strukturirani obliki in podpiše ter se lahko natisne ali pošlje po elektronski pošti v hrvaščini in angleščini. Če se zaprosi samo za informacije in ne za izpisek iz registra, se informacije ne predložijo kot izpisek, temveč kot podpisan dopis z zahtevanimi informacijami v hrvaščini in angleščini.
Organu, ki je zaprosil za informacije, ni treba plačati takse za pridobitev zahtevanih informacij. Formalne in vsebinske zahteve za vpis spremembe lastništva vpisanega premoženja na podlagi dedovanja: predložiti je treba izvirnik ali overjeno kopijo dokazila o lastništvu zrakoplova, sklep sodišča ali ustrezen akt drugega organa, na podlagi katerega je sprememba upravičena, ali zasebno listino, na podlagi katerega je sprememba upravičena, in sicer na obrazcu na naslednji povezavi: ALR-FRM-009 Vloga za vpis podatkov in spremembo podatkov v hrvaškem registru civilnih zrakoplovov.
Informacije, ki jih organ, pristojen za register, potrebuje za identifikacijo vpisanega premoženja in vpis spremembe lastništva po dedovanju: registrska oznaka zrakoplova, zaporedna številka v registru, lastnik (ime in priimek/ime podjetja, naslov, državljanstvo, davčna identifikacijska številka). Pri tem se uporablja naslednji obrazec: ALR-FRM-009 Vloga za vpis podatkov in spremembo podatkov v hrvaškem registru civilnih zrakoplovov.
V skladu s členom 4 zakona o zračnem prometu se šteje, da register predstavlja resničen in popoln pregled dejanskega in pravnega stanja zrakoplova. Javnost zaupa v register. Izpiski iz registra zrakoplovov imajo dokazno vrednost javne listine. Nihče ne more trditi, da ni vedel za vpis v register. Kupec, ki je ravnal v dobri veri in je zaupal v register, je pravno zaščiten, če ni vedel ali glede na okoliščine ni imel zadostnega razloga za sum, da je bil vpis nepopoln ali da se je razlikoval od vpisanega stanja, kot je določeno v zakonu o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (Zakon o obveznim i stvarnopravnim odnosima u zračnom prometu, NN št. 63/08, 134/09 in 94/13).
Služba za registre plovnih objektov (Služba za registre plovnih objekata) deluje v okviru uprave za varnost plovbe (Uprava sigurnosti plovidbe) na ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo, njena dejavnost pa obsega vodenje registra pomorskih plovnih objektov in plovnih objektov za plovbo po celinskih plovnih poteh. Register ladij (Upisnik brodova) je vzpostavljen kot enoten register hrvaških pomorskih plovnih objektov in pomorskih plovnih objektov v gradnji. Register se vodi v elektronski obliki. Sistem za elektronski dostop do informacij v registru ladij je na voljo prek javnega iskalnika plovil (Javni pretraživač plovila) na spletišču ministrstva za morje, promet in infrastrukturo http://eplovilo.pomorstvo.hr/#/uvidUPodatkeUpisnikaPlovila. Javni iskalnik plovil omogoča preverjanje splošnih in identifikacijskih informacij o plovilih, informacij o lastniku plovila in obstoja stvarnih ali drugih obremenitev na plovilu. Za vsa vprašanja v zvezi z registrom ladij je na voljo tudi elektronski naslov: upisnik@pomorstvo.hr. Vse države članice in države nečlanice lahko svoja vprašanja pošljejo na zgoraj navedeni elektronski naslov ter stopijo v stik z lokalnimi enotami tega organa – pristaniškimi organi (Lučke kapetanije). Kontaktni podatki pristaniških organov so na voljo na naslednjem spletnem naslovu: https://mmpi.gov.hr/more-86/lucke-kapetanije-102/102.
Centralna klirinško depotna družba d. d. (Središnje klirinško depozitarno društvo d.d.) (CKDD) deluje kot centralna depotna družba, kar pomeni, da je register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki vsebuje informacije o izdajateljih, vrednostnih papirjih, računih vrednostnih papirjev in imetnikih vrednostnih papirjev; vsebuje tudi druge informacije o nematerializiranih vrednostnih papirjih, kot so računi, razredi, vrste, količine, lastninske pravice in imetniki teh pravic, omejitve lastninskih pravic, ter zgodovino vpisov nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodijo kot elektronske evidence.
Vsi kontaktni podatki so na voljo na: https://www.skdd.hr/portal/f?p=100:1. CKDD je edina družba na Hrvaškem, ki deluje kot centralni register, tj. register nematerializiranih vrednostnih papirjev, na Hrvaškem pa ni ločenih regionalnih registrov. Deluje kot centralna depotna družba in je edini register vrednostnih papirjev na Hrvaškem. CKDD mora informacije v centralnem registru hraniti kot poslovno skrivnost; to ne velja za informacije, ki morajo biti javno dostopne v skladu z zakonom o kapitalskih trgih (Zakon o tržištu kapitala, NN št. 65/18, 17/20, 83/21, 151/22).
Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (Hrvatska agencija za nadzor financijskih usluga – HANFA) lahko dostopa do informacij in dokumentov, ki se hranijo v centralnem registru; na zahtevo in v skladu s posebnim zakonom, nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Evropske unije se lahko dostop odobri tudi sodnim in upravnim organom, opredeljenim v Uredbi (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012. Do informacij lahko dostopa tudi vsaka oseba, ki izkaže pravni interes.
V primeru dedovanja nacionalni organ običajno zaprosi za informacije o tem, ali je imel pokojnik odprt račun vrednostnih papirjev; če ga je imel, organ zaprosi za informacije o tem, katere vrednostne papirje je imel, o njihovi vrsti in količini ter za pregled plačanih in neplačanih sredstev iz korporacijskih dejanj. Register lahko zavrne posredovanje informacij drugemu nacionalnemu organu, če zaprosilo ni jasno ali popolno, če ne vsebuje zadostnih informacij za nedvomno identifikacijo zadevnega pokojnika ali če ni naveden namen zaprosila.
Organ druge države članice ne sme iskati po registru CKDD. Organ druge države članice mora CKDD najprej posredovati ime in priimek, davčno identifikacijsko številko ali druge identifikacijske podatke, datum rojstva in kraj stalnega prebivališča pokojnika, za katerega se domneva, da je lastnik računa ali nematerializiranih vrednostnih papirjev, nato pa lahko CKDD navedenemu organu posreduje zahtevane informacije. Organ, ki je zaprosil za informacije, mora CKDD predložiti dokazilo o smrti; dokazilo je lahko mrliški list ali drug dokument, ki potrjuje smrt osebe v skladu z zakonodajo države, ki je zaprosila za informacije. Organ, ki je zaprosil za informacije, mora predložiti dokazilo, da je to storil v skladu s členom 66(5) uredbe o dedovanju.
Po pošti je treba poslati podpisan in zapečaten izvirnik uradnega zaprosila za informacije. Zaprosilo in dokumenti morajo biti v hrvaškem jeziku in latinici. Dokumente, ki niso izdani v hrvaščini, mora v hrvaščino prevesti sodni prevajalec, razen če lahko uslužbenci CKDD brez prevoda z gotovostjo ugotovijo vsebino zaprosila in dokumentov. Informacije se predložijo v uradnem dopisu kot obvestilo, ki je veljavno brez žiga ali podpisa podjetja in se pošlje po pošti. Informacije so v hrvaškem jeziku v latinici in v angleškem jeziku. Sodni in upravni organi, opredeljeni v Uredbi (EU) št. 909/2014, morajo za zahtevane informacije plačati takso.
Prenosi prek registra se nanašajo predvsem na pridobitev vrednostnih papirjev na podlagi zakona, pravnega posla, sklepa sodišča ali drugega pristojnega organa, dedovanja ali na drugi veljavni pravni podlagi. Prenos vrednostnih papirjev, pridobljenih z dedovanjem, se lahko izvede na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ali pogodbe o dosmrtnem preživljanju. CKDD lahko prenese vrednostne papirje na račun dediča na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ali javne listine, ki je enakovredna sklepu o dedovanju. Sklep mora biti pravnomočen in predložen v izvirniku ter vsebovati informacije, potrebne za nedvomno identifikacijo vlagatelja (oporočitelja in dediča), da se prepreči zamenjava z drugim vlagateljem. V skladu s členom 530 zakona o kapitalskih trgih se nematerializirani vrednostni papirji in pravice, ki iz njih izhajajo, pridobijo na podlagi veljavnega pravnega posla, ko se vpišejo na račun nematerializiranih vrednostnih papirjev pridobitelja ali osebe, ki ima v imenu pridobitelja nematerializirane vrednostne papirje, razen če je čas pridobitve drugače določen s posebnim predpisom.
Register zavarovanj in pokojninskih skladov vsebuje podatke o imenu in priimku člana obveznega pokojninskega sklada, začetku in prenehanju zavarovanja, številki osebnega računa v obveznem pokojninskem skladu, številu obračunskih enot na osebnem računu, vrednosti sredstev na osebnem računu, vplačilih v sklad in izplačilih, imenu pokojninskega sklada in kategoriji sklada zavarovane osebe.
Kontaktni podatki nacionalnega registra so naslednji: REGOS, Gajeva 5, 10000 Zagreb, https://regos.hr/.
Regionalnih registrov ni. Dostop do informacij v registru je omejen. Subjekti javnega prava lahko za informacije zaprosijo samo pri opravljanju nalog v okviru svojih dejavnosti; pravosodni organi in drugi uporabniki lahko zaprosijo za informacije, če so pooblaščeni v skladu z uredbo ali če je oseba, katere informacije se zahtevajo, s tem soglašala.
Organ, ki vodi register, je v skladu z nacionalno zakonodajo pooblaščen, da zagotovi informacije drugemu nacionalnemu organu. To se nanaša na informacije o članih skladov obveznega zavarovanja, številu obračunskih enot na osebnem računu, vrednosti sredstev na osebnem računu, vplačilih v sklad in izplačilih, imenu in kategoriji sklada.
Pristojni organ lahko zavrne posredovanje informacij nacionalnemu organu, ki ni s predpisom pooblaščen za zbiranje tovrstnih informacij ali nima soglasja osebe, na katero se te informacije nanašajo. Organ druge države članice mora navesti ime in priimek pokojnega člana sklada, njegovo davčno identifikacijsko številko in njegovo matično številko (EMŠO).
Organu, ki je zaprosil za informacije, ni treba predložiti dokazov o resničnosti posredovanih informacij o pokojniku. Organu, ki je zaprosil za informacije, ni treba predložiti dokazila, da je za informacije zaprosil v skladu s členom 66(5) uredbe o dedovanju.
Informacije se lahko zahtevajo in posredujejo po pošti in elektronski pošti. Za informacije se lahko zaprosi v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Informacije se posredujejo z uradnim dopisom, ki ga potrdi odgovorna oseba. Informacije se lahko posredujejo v hrvaščini. Za pridobitev zahtevanih informacij ni treba plačati takse.
Zahtev za spremembo lastništva podedovanega premoženja na osebnem računu ni. Pravna vrednost informacij, ki se hranijo v registru, je dokaz o obstoju premoženja na osebnem računu in njegovem znesku.
V členu 6 zakona o sodnem registru (Zakon o sudskom registru, NN št. 1/95, …, 123/23) so določeni subjekti, ki jih je treba vpisati v sodni register, in sicer: javne gospodarske družbe (javna trgovačka društva), komanditne družbe (komanditna društva), gospodarska interesna združenja (gospodarska interesna udruženja), delniške družbe (dionička društva), družbe z omejeno odgovornostjo (društva s ograničenom odgovornošću), evropske družbe (Societas Europaea – SE), evropska gospodarska interesna združenja (EGIZ), evropske zadruge, zavodi (ustanove), skupnosti zavodov (zajednice ustanova), zadruge, zadružne zveze (savezi zadruga), kreditne zveze (kreditne unije) in druge osebe, ki morajo biti v skladu z zakonom vpisane v register.
Podružnice teh subjektov se vpišejo v register, če tako določa zakon. Likvidacijska in stečajna masa se vpišeta v register, če tako določa zgoraj navedeni zakon ali poseben zakon.
Informacije, vpisane v register, so določene v členu 24 zakona o sodnem registru. V register se vpišejo informacije, predpisane z zakonom, in spremembe teh informacij. Za vse subjekte, ki jih je treba vpisati v register, se vpišejo naslednje informacije:
(1) matična številka podjetja in davčna identifikacijska številka ter evropski enotni identifikator, če obstaja;
(2) firma subjekta, skrajšana firma in prevedena firma ali ime, skrajšano ime in prevedeno ime, če obstaja;
(3) sedež (kraj) in poslovni naslov na Hrvaškem;
(4) poslovni cilj, če zakon določa, da se lahko nekatere dejavnosti izvajajo le na podlagi soglasja, dovoljenja ali drugega akta pristojnega organa;
(5) ime in priimek oseb, pooblaščenih za zastopanje subjekta, njihova davčna identifikacijska številka, kraj stalnega prebivališča in način zastopanja;
(6) podružnice;
(7) datum predložitve celotnega računovodskega izkaza, poslovno leto, za katero je poročilo predloženo, če je predpisana objava teh dokumentov;
(8) vpisi;
(9) pravnoorganizacijska oblika;
(10) datum sprejetja ustanovitvenega akta (statuta, družbene pogodbe, akta o ustanovitvi, pogodbe o ustanovitvi družbe ali drugega akta) ter datum in povzetek sprememb navedenih aktov;
(11) trajanje subjekta vpisa, če je to omejeno;
(12) spremembe statusa;
(13) pojav razlogov za prenehanje subjekta vpisa;
(14) likvidacija;
(15) nadaljevanje subjekta vpisa;
(16) stečaj – sklepi stečajnega sodišča;
(17) predstečajne poravnave – sklep o začetku postopka predstečajne poravnave, sklep o ustavitvi postopka predstečajne poravnave in sklep o odobritvi predstečajne poravnave;
(18) prenehanje subjekta vpisa, razlogi za prenehanje ali razlogi za odreditev izbrisa iz registra, zlasti: (a) pravna podlaga, vse informacije o pravnem nasledniku, (b) sklep o nameri za začetek postopka izbrisa iz registra, (c) sklep o ustavitvi postopka izbrisa iz registra, (d) sklep o izbrisu iz registra;
(19) elektronski naslov.
Ustanovitelji podjetja in njegovi družbeniki se vpišejo v register, če tako določa zakon. Za likvidacijsko ali stečajno maso se v register vpišejo naslednje informacije: ime in priimek, davčna identifikacijska številka in kraj stalnega prebivališča za domače fizične osebe ali kraj začasnega prebivališča za tuje fizične osebe, če obstaja, firma ali ime, sedež, matična številka podjetja, davčna identifikacijska številka in evropski enotni identifikator, če obstaja, za pravne osebe in ustrezne informacije za tuje pravne osebe.
Informacije o datumu predložitve računovodskih izkazov, osebni podatki in kraj stalnega prebivališča fizičnih oseb ter spremembe teh informacij se lahko prenesejo v elektronski obliki pri finančni agenciji (Financijska agencija), iz matičnih evidenc in registrov.
Kontaktni podatki nacionalnega registra so na voljo na: https://sudreg.pravosudje.hr/registar/f?p=150:1, https://sudreg.pravosudje.hr/registar/f?p=150:107:0:::NO, https://sudovi.hr/hr/o-sudovima/sudovi-republike-hrvatske.
Register vodijo gospodarska sodišča (registrska sodišča). Register se vodi stalno. Sestoji iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga se hrani v elektronski obliki. Glavne knjige so povezane v enotno podatkovno zbirko za Hrvaško. Sodni register je javna knjiga, ki vsebuje informacije in listine o subjektih vpisa, ki morajo biti v skladu z zakonom vpisani v register. Gospodarska sodišča so specializirana sodišča, ki obravnavajo registrske zadeve in vodijo sodne registre. Na Hrvaškem so sodni registri na gospodarskih sodiščih v Bjelovarju, Osijeku, Reki, Varaždinu, Zagrebu, Dubrovniku, Pazinu, Splitu in Zadru. Sodni register je javna knjiga, ki vsebuje informacije in listine o subjektih vpisa, ki morajo biti v skladu z zakonom vpisani v register. Vodijo ga gospodarska sodišča.
Hrvaški register je bil oblikovan po vzoru avstrijskega registra (Firmenbuch) in je bil prva javna knjiga, ki se je na Hrvaškem vodila v elektronski obliki. Informacijski sistem sodnega registra od 17. marca 1995 deluje na vseh gospodarskih sodiščih. Sistem je izdelan s sodobno, zanesljivo, nadgradljivo in varno tehnologijo Oracle s tristopenjsko arhitekturo, do katere lahko uporabniki enostavno dostopajo prek spletnega brskalnika.
Sistem je neposredno povezan z osrednjim sistemom davčnih identifikacijskih številk, registrom letnih računovodskih izkazov finančne agencije, sistemom e-Tvrtka (e-podjetje), sistemom eSpis (e-dokumentacija) in sistemom brezplačne pravne pomoči. Enotna podatkovna zbirka registra je del sistema, ki je osrednja točka za shranjevanje registra, evidenc in statističnih podatkov registrskih sodišč ter dokumentov, ki so elektronsko shranjeni v zbirki dokumentov. Dostop do enotne podatkovne zbirke za Hrvaško je na voljo 24 ur na dan.
Hrvaški sodni register je od 8. junija 2017 povezan s sistemom povezovanja poslovnih registrov (BRIS). Iskanje podjetij, zlasti družb z omejeno odgovornostjo, je mogoče v vseh jezikih Evropske unije na evropskem portalu e-pravosodje.
Uporabniki lahko do osnovnega nabora podatkov dostopajo brezplačno. Navedeni nabor podatkov zajema ime podjetja, sedež, vrsto, matično številko, organ, pri katerem je podjetje registrirano, državo članico registracije, matično številko in enotni identifikator (EUID). EUID je edinstvena številka subjekta, ki jo sestavljajo koda države, oznaka nacionalnega registra in matična številka subjekta. Uporabniki bodo lahko zahtevali in pridobili tudi elektronske izvode dokumentov, ki so na voljo v poslovnih registrih po vsej Evropski uniji, sprva pa samo tiste, ki so na voljo brezplačno. Ker se v večini držav članic za te dokumente zaračuna taksa, bo v prihodnosti v sistemu BRIS tudi možnost spletnega plačevanja informacij in dokumentov.
Člen 4(1) in (2) zakona o sodnem registru določa, da je register javen. Do informacij v glavni knjigi, dokumentov, na katerih temelji vpis, ter drugih dokumentov in informacij, shranjenih v zbirki dokumentov (razen dokumentov, ki po zakonu niso v javni domeni), lahko dostopa kdor koli ter zaprosi za izpisek, overjeno kopijo ali prepis dokumentov in informacij, shranjenih v zbirki dokumentov, ne da bi bilo treba izkazati pravni interes. Izpisek iz glavne knjige sodnega registra ter shranjene dokumente in informacije iz zbirke dokumentov je mogoče pridobiti elektronsko prek spletišča sodnega registra.
Člen 4(3), (4) in (5) zakona o sodnem registru določa, da je treba prepis, kopijo, izpisek ali potrdilo izdati v osmih dneh od datuma zaprosila. Oseba lahko na posebno zahtevo pridobi izpisek z informacijami za določeno obdobje ali kronološki izpisek, ki vsebuje vse informacije, vpisane od datuma vpisa ustanovitve v register do datuma izdaje izpiska. Registrsko sodišče od oseb, ki zaprosijo za dostop do glavne knjige in dokumentov ali prepis, kopijo informacij, izpisek ali potrdilo, ne sme zahtevati, naj navedejo razlog ali namen svojega zaprosila. Vsako registrsko sodišče mora omogočiti uveljavljanje pravice do vpogleda v informacije ali pridobitve izpiskov iz glavne knjige, ki se vodi v elektronski obliki, ter vpogleda v dokumente in informacije ter pridobitve dokumentov in informacij, ki se v papirnati ali elektronski obliki hranijo v zbirki dokumentov, ne glede na register, v katerega je zadevni subjekt vpisan, pa tudi vpogled v samo zbirko dokumentov, če z njo razpolaga. Dostop do informacij javnega značaja iz glavne knjige in javnih dokumentov v elektronski obliki iz zbirke dokumentov je treba brezplačno omogočiti prek spletišča registra. Elektronski izpiski morajo biti podpisani s kvalificiranim elektronskim podpisom.
Člen 4a zakona o sodnem registru določa, da morajo biti informacije iz glavne knjige in zbirke dokumentov nacionalnim organom na voljo v elektronski obliki. Informacije iz glavne knjige so na zahtevo in proti plačilu takse na voljo vsem v strojno čitljivi obliki. Hrvaška vlada s sklepom predpiše način in pogoje ter višino takse iz odstavka 2 navedenega člena. V sklepu iz odstavka 3 navedenega člena lahko tudi odobri oprostitev plačila takse. Dostop do enotne podatkovne zbirke za Hrvaško mora biti na voljo 24 ur na dan. Informacije iz glavne knjige in zbirke dokumentov morajo biti nacionalnim organom na voljo v elektronski obliki.
Za informacije se lahko zaprosi v hrvaščini. Informacije bodo posredovane v elektronskem izpisku, ki mora biti podpisan s kvalificiranim elektronskim podpisom. V uredbi o tarifi sodnih taks (Uredba o Tarifi sudskih pristojbi, NN št. 37/23) so določeni zneski obveznosti glede taks v postopkih pred sodišči.
Obveznosti v zvezi s taksami so določene pod tarifnimi številkami tarife sodnih taks, ki je sestavni del navedene uredbe.
Vpis v sodni register
Tarifna št. 26:
(1) za vpis ustanovitve se plača taksa v višini 39,82 EUR;
(2) za vpis ustanovitve enostavne družbe z omejeno odgovornostjo se plača taksa v višini 3,98 EUR;
(3) za vpis spremembe informacij se plača taksa v višini 19,91 EUR;
(4) za vpis spremembe informacij enostavne družbe z omejeno odgovornostjo se plača taksa v višini 3,98 EUR;
(5) za vlogo, s katero se sodnemu registru posredujejo informacije in sporočila, da se objavijo na spletišču sodnega registra, se plača taksa v višini 13,27 EUR;
(6) za sklepe, ki jih sodišče izda elektronsko prek sistema e-Tvrtka, se plača taksa v višini polovice zneska takse, določene pod to tarifno številko.
Opomba:
(1) Če se v vlogi zaprosi za več kot en vpis za isti subjekt, se za vse vpise zaračuna ena taksa.
(2) Za vpise v zvezi s stečajem in likvidacijo se takse ne zaračunajo.
(3) Za vpis elektronskega naslova vpisanega subjekta se takse ne zaračunajo.
(4) Za vpis sprememb informacij o poslovnem naslovu sedeža podjetja, osebnih podatkov o predsedniku in članih nadzornega sveta, informacij o naknadnih prispevkih in plačilih ter elektronskega naslova vpisanega subjekta se takse ne zaračunajo.
Vpis podružnice
Tarifna št. 27:
(1) za vlogo za vpis podružnice vpisanega subjekta se plača taksa v višini 13,27 EUR;
(2) za vpis podružnice je treba plačati takso v višini 33,18 EUR;
(3) za vpis spremembe informacij o podružnici se plača taksa v višini 13,27 EUR.
Opomba: Za vlogo za vpis in vpis glavne podružnice, katere ustanovitelj je tuja oseba, ali vpis ene same podružnice na Hrvaškem, katere ustanovitelj je tuja oseba, se plačajo takse, določene pod to tarifno številko.
Kopija, prepis, potrdilo in pisno obvestilo iz sodnega registra.
Tarifna št. 28:
(1) za izdajo kopij ali prepisov iz sodnega registra se za vsako začeto stran plača taksa v višini 0,66 EUR;
(2) za izdajo potrdil ali pisnih obvestil o informacijah iz sodnega registra se plača taksa v višini 1,33 EUR.
Opomba:
(1) Za predložitev zaprosila za izpisek, kopijo, prepis, potrdilo ali pisno obvestilo se takse ne zaračunajo.
(2) Za izdajo aktivnega in/ali preteklega izpiska iz sodnega registra se takse ne zaračunajo.
Register insolventnosti je javni elektronski register, vzpostavljen v skladu z Uredbo (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti, namenjen pa je boljšemu zagotavljanju informacij zadevnim upnikom in sodiščem o uvedenih postopkih v primeru insolventnosti. Register insolventnosti je v skladu z navedeno uredbo dostopen od 26. junija 2018. Informacije o nekaterih vidikih postopkov v primeru insolventnosti so za upnike bistvenega pomena, kot na primer informacije o rokih za prijavo terjatev ali za izpodbijanje odločitev. V registru insolventnosti pa se ti roki ne računajo za vsak primer posebej; namesto tega je v registru sklicevanje na merila za izračun navedenih rokov.
V navedeni uredbi so določene vrste informacij, ki jih je treba objaviti v registru insolventnosti in se nanašajo na predstečajne postopke, stečajne postopke, postopke osebnega stečaja in postopek izredne uprave v podjetjih, ki so sistemsko pomembna za Hrvaško. V skladu s tem so na voljo naslednje informacije:
(a) datum uvedbe postopka v primeru insolventnosti;
(b) sodišče, ki je uvedlo postopek v primeru insolventnosti, in referenčna številka zadeve;
(c) vrsta postopkov v primeru insolventnosti iz Priloge A k navedeni uredbi;
(d) ali pristojnost za uvedbo postopka temelji na členu 3(1), (2) ali (4) navedene uredbe;
(e) če je dolžnik podjetje ali pravna oseba, dolžnikovo ime, matična številka, davčna identifikacijska številka, registrirani sedež oziroma, če je ta drugačen, poštni naslov;
(f) če je dolžnik posameznik, dolžnikovo ime, davčna identifikacijska številka in poštni naslov;
(g) ime, poštni naslov in elektronski naslov stečajnega upravitelja, imenovanega v postopku;
(h) rok za prijavo terjatev ali napotilo na merila za izračun tega roka;
(i) morebitni datum končanja glavnega postopka v primeru insolventnosti;
(j) sodišče, pred katerim se lahko izpodbija odločitev o uvedbi postopka v primeru insolventnosti, in po potrebi rok, do kdaj se to lahko stori, z napotilom na merila za izračun tega roka.
V členu 2 pravilnika o registru insolventnosti (Pravilnik o Registru nesolventnosti, NN št. 1/19) je določeno, da je register elektronska podatkovna zbirka, vzpostavljena v skladu z Uredbo (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (Uredba) za objavljanje informacij o postopkih v primeru insolventnosti, in vsebuje informacije o:
(1) začetih postopkih osebnega stečaja, v katerih je bil sklep o začetku postopka izdan po 1. januarju 2016; (2) začetih predstečajnih in stečajnih postopkih, v katerih je bil sklep o začetku postopka izdan po 1. septembru 2015;
(3) začetih postopkih izredne uprave za podjetja, ki so sistemsko pomembna za Hrvaško (postopek izredne uprave), v katerih je bil sklep o začetku postopka izdan po 7. aprilu 2017. Informacije v registru se lahko elektronsko prenesejo iz informacijskega sistema, v katerem se vodijo stečajne zadeve (eSpis).
V členu 3(1) pravilnika o registru insolventnosti je določeno, da je treba za vse postopke osebnega stečaja v register vpisati naslednje informacije:
(1) ime in priimek osebe;
(2) davčno identifikacijska številka osebe;
(3) kraj stalnega prebivališča;
(4) ime, matično številko, sedež in poslovni naslov, če se sklep o začetku postopka osebnega stečaja izda za osebo iz člena 4(3) zakona o osebnem stečaju (Zakon o stečaju potrošača);
(5) ime sodišča, ki je uvedlo postopek osebnega stečaja, številko zadeve in datum sklepa o začetku postopka osebnega stečaja;
(6) vrsto postopkov v primeru insolventnosti iz Priloge A k Uredbi;
(7) navedbo, ali pristojnost za uvedbo postopka temelji na členu 3(1), (2) ali (4) Uredbe;
(8) informacije o skrbniku;
(9) rok za prijavo terjatev;
(10) datum sklepa, s katerim se konča postopek osebnega stečaja, in datum, ko je sklep postal pravnomočen;
(11) ime sodišča, pred katerim je mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka osebnega stečaja, in rok za njegovo izpodbijanje;
(12) obdobje pregleda ravnanja;
(13) datum sklepa o izvzetju ali zavrnitvi izvzetja iz preostalih obveznosti in datum, ko je sklep postal pravnomočen;
(14) datum sklepa o preklicu izvzetja osebe iz preostalih obveznosti in datum, ko je sklep postal pravnomočen.
V členu 3(2) pravilnika o registru insolventnosti je določeno, da je treba za vse predstečajne in stečajne postopke v register vpisati naslednje informacije:
(1) firmo ali ime, matično številko, davčno identifikacijsko številko, sedež in poslovni naslov pravne osebe;
(2) ime in priimek, matično številko, davčno identifikacijsko številko, sedež in poslovni naslov ter naslov stalnega prebivališča dolžnika, ki je posameznik;
(3) informacije iz pododstavkov 5 do 14 odstavka 1 navedenega člena.
Za vsak postopek izredne uprave je treba v register vpisati naslednje informacije:
(1) firmo, davčno identifikacijsko številko, sedež in poslovni naslov dolžnika;
(2) firme, davčne identifikacijske številke, sedeže in poslovne naslove povezanih podjetij in hčerinskih družb;
(3) informacije iz pododstavkov 5 do 9 odstavka 1 navedenega člena;
(4) datum sklepa o ustavitvi postopka izredne uprave ali sklepa o odobritvi ali zavrnitvi poravnave in datum, ko je sklep postal pravnomočen;
(5) ime sodišča, pred katerim se lahko izpodbija sklep o ustavitvi postopka izredne uprave ali sklep o potrditvi ali zavrnitvi poravnave, in rok, v katerem se lahko navedeni sklep izpodbija.
Kontaktni podatki nacionalnega registra: https://nesolventnost.pravosudje.hr. Za tehnično pomoč pri registru insolventnosti se obrnite na helpdesk@pravosudje.hr.
Za vse informacije iz registra so odgovorna sodišča, ki vodijo postopek. V drugi fazi projekta Insolvency Register (IRI) for Europe se bodo nacionalni registri insolventnosti med seboj povezali prek evropskega portala e-pravosodje. Informacije se lahko posredujejo v hrvaščini.
Za dostop do registra insolventnosti registracija ni potrebna, za dostop do informacij pa ni treba plačati takse. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo za izdajo potrdila iz registra insolventnosti ne zaračuna takse.
3 Razpoložljivost informacij o bančnih računih
Informacije o računih, ki jih vodijo banke in druge finančne institucije, so v enotnem registru računov (Jedinstveni registar računa), ki ga ureja zakon o izvršbi na denarna sredstva (Zakon o provedbi ovrhe na novčanim sredstvima, NN št. 68/18, 02/20, 46/20 in 47/20). Enotni register računov je elektronska podatkovna zbirka, ki vsebuje informacije o: vseh računih in vezanih vlogah, stanovanjskih varčevalnih vlogah in vlogah v kreditnih zvezah. Register enotnih računov poleg informacij o denarnih sredstvih vsebuje tudi informacije o: sefih vseh fizičnih in pravnih oseb; dejanskih lastnikih pravnih oseb, ki so imetniki računov, vezanih depozitov in sefov, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma; fizičnih osebah, pooblaščenih za uporabo sredstev na računih, vezanih vlog, stanovanjskih varčevalnih vlog in vlog v kreditnih zvezah, ter fizičnih osebah, ki so uporabniki sefov.
Informacije o pristojnem organu, ki vodi register: register enotnih računov vodi finančna agencija, ki je pravna oseba, ki v skladu z zakonom o izvršbi (Ovršni zakon, NN št. 112/2012, 25/2013, 93/2014, 73/2017) in zakonom o izvršbi na denarna sredstva ukrepa v postopkih izvršbe, postopkih zavarovanja ter izvaja izvršbo na denarna sredstva.
Kontaktni podatki so: Financijska agencija, 10000 Zagreb, Ulica grada Vukovara 70, davčna identifikacijska številka: 85821130368, elektronski naslov: jrr@fina.hr. Informacija: brezplačna telefonska številka: 0800 0080, elektronski naslov: info@fina.hr.
Zapuščinske postopke na Hrvaškem vodijo sodišča in notariati kot pooblaščenci sodišča; finančna agencija jim na njihovo pisno zahtevo zagotovi (zaupne) informacije o lastništvu računov osebe (pokojnika) in vseh drugih denarnih sredstev, ki jih ima določena oseba v banki ali drugi finančni instituciji – hranilnici ali kreditni zvezi.
Pristojna sodišča in notariati morajo finančni agenciji predložiti pravilno izpolnjeno zaprosilo za informacije iz enotnega registra računov (notariati morajo predložiti tudi sklep pristojnega sodišča, na podlagi katerega vodijo zapuščinski postopek). Finančna agencija informacije ali pregled informacij o računih oseb (brezplačno) zagotovi pristojnim sodiščem, ob plačilu takse po veljavnem ceniku navedene agencije pa tudi notariatom, pristojnim za vodenje zapuščinskega postopka. Cenik sprejme upravni odbor finančne agencije v soglasju z ministrom za finance. Veljavni cenik je na voljo na uradnem spletišču finančne agencije.
V Uredbi (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (pridobivanje dokazov) (prenovitev) (uredba o pridobivanju dokazov) je določeno, da mora sodišče, pred katerim se je začel ali je predviden postopek (sodišče, ki je zaprosilo), zaprosilo za pridobivanje dokazov poslati neposredno pristojnemu sodišču druge države članice (zaprošeno sodišče). Če se je torej zapuščinski postopek začel ali je predviden v državi članici EU, mora pristojno sodišče iz te države zaprosilo za informacije o oporočiteljevih računih vložiti pri sodišču na Hrvaškem. Finančna agencija bo izpolnila pisno zaprosilo hrvaškega sodišča in mu brezplačno posredovala informacije.
Razlogi, iz katerih bi lahko finančna agencija zavrnila zaprosilo pristojnega sodišča ali notariata za informacije o računih za namene zapuščinskega postopka, niso predpisani; finančna agencija pa bo vrnila predloženo zaprosilo, če mu ne more ugoditi, ker ta ne vsebuje informacij za nedvomno identifikacijo osebe, katere informacije se zahtevajo, oziroma če so informacije nepopolne ali nepravilne.
Če zapuščinski postopek poteka v državi članici EU, mora pristojno sodišče iz te države zaprosilo za informacije o oporočiteljevih računih vložiti pri sodišču na Hrvaškem. Zaprosilo za zaščitene informacije (v obliki obrazca ali drugi pisni obliki, po elektronski pošti ali z dopisom) mora vsebovati naslednje: ime in priimek osebe v zapuščinskem postopku (pokojnika), davčno identifikacijsko številko, zahtevane informacije in način posredovanja (po pošti, po telefaksu, v elektronski obliki).
Pristojna sodišča in notariati, pristojni za vodenje zapuščinskega postopka, morajo predložiti pravilno izpolnjeno zaprosilo za informacije iz enotnega registra računov, notariati pa morajo predložiti tudi sklep pristojnega sodišča, s katerim so pooblaščeni za vodenje zapuščinskega postopka.
Da bi pristojni organ druge države članice pridobil informacije o računih pokojnika na Hrvaškem, mu ni treba priložiti evropskega potrdila o dedovanju. Če pristojni organ druge države članice zaprosi za informacije o računih pokojnika na Hrvaškem, se uporablja uredba o pridobivanju dokazov (člen 3(1)). V členu 3(1) uredbe o pridobivanju dokazov je določeno, da mora sodišče, pred katerim se je začel ali je predviden postopek (sodišče, ki je zaprosilo), zaprosilo za pridobivanje dokazov poslati neposredno pristojnemu sodišču druge države članice (zaprošeno sodišče).
Če za informacije zaprosi oseba iz druge države članice, mora pristojno sodišče te države zaprosilo za informacije o oporočiteljevih računih predložiti sodišču na Hrvaškem v obliki obrazca ali drugi pisni obliki, po elektronski pošti ali z dopisom. Če sta oseba, ki zaprosi za informacije, in pošiljatelj informacij s Hrvaške, se lahko za informacije iz enotnega registra računov zaprosi po pošti, telefaksu ali v elektronski obliki. Informacije iz enotnega registra računov se osebi, ki zaprosi za informacije, zagotovijo osebno na okencu na najbližjem uradu finančne agencije ali pa se pošljejo po pošti, telefaksu ali v elektronski obliki, odvisno od tega, kaj je oseba navedla v zaprosilu za informacije.
Za informacije se lahko zaprosi v hrvaščini in angleščini. Informacije se posredujejo v uradnem jeziku Hrvaške, tj. hrvaškem jeziku, in v latinici.
Finančna agencija za informacije, posredovane pristojnemu organu, ki vodi zapuščinski postopek, ne zaračuna takse.
4 Razpoložljivost registra pravic intelektualne lastnine
Na Hrvaškem javne registre industrijske lastnine v elektronski obliki vodi in vzdržuje državni urad za intelektualno lastnino (Državni zavod za intelektualno vlasništvo) v skladu s predpisi o varstvu industrijske lastnine na Hrvaškem (e-registri). Informacije v e-registrih industrijske lastnine vključujejo informacije o prijavah in pravicah industrijske lastnine, podeljenih na ozemlju Hrvaške na podlagi nacionalnega sistema in mednarodnih sistemov zaščite blagovnih znamk in varstva industrijskih modelov (znanih kot madridski sistem in haaški sistem), ne vključujejo pa informacij o prijavah in pravicah, podeljenih na podlagi enotnih sistemov za celotno ozemlje Evropske unije (blagovne znamke in registrirani modeli Evropske unije – blagovna znamka EU in registrirani model EU), ki so na voljo v ustreznih registrih Urada Evropske unije za intelektualno lastnino.
Dostop do e-registrov je možen brez predhodne registracije, uporabljajo pa se lahko brezplačno. Ker je treba nekatere informacije najprej uradno objaviti, so te informacije v e-registrih na voljo šele po objavi. Informacije se posodabljajo v skladu s časovnim razporedom objave uradnega lista, in sicer vsaka dva tedna.
Informacije v e-registrih se nanašajo na naslednje pravice industrijske lastnine: patente, uporabne modele, dodatne varstvene certifikate za zdravila in fitofarmacevtska sredstva, topografije polprevodniških izdelkov, blagovne znamke in industrijske modele. Geografske označbe in označbe porekla, vpisane pri uradu (za katere zaščita ni predpisana s posebnimi predpisi – za druge označbe glej naslednje spletišče ministrstva za kmetijstvo: https://poljoprivreda.gov.hr/istaknute-teme/hrana-111/oznake-kvalitete/zoi-zozp-zts-poljoprivrednih-i-prehrambenih-proizvoda/228.
Registra avtorskih pravic ni, saj se ta pravica ne pridobi z vpisom; ta pravica namreč avtorju pripada že zaradi samega dejstva, da je ustvaril avtorsko zaščiteno delo.
Spletišče državnega urada za intelektualno lastnino je na voljo na: www.dziv.hr, registri pa so dostopni prek povezave: https://www.dziv.hr/hr/e-usluge/e-registri/.
Za strokovne informacijske storitve se obrnite na: info@dziv.hr.
5 Drugi registri z informacijami, relevantnimi za dedovanje
Finančna agencija (Fina – Financijska agencija, 10000 Zagreb, Ulica grada Vukovara 70, davčna identifikacijska številka: 85821130368, elektronski naslov: jrr@fina.hr, informacije: brezplačna telefonska številka: 0800 0080, elektronski naslov: info@fina.hr) lahko pristojnemu organu poleg informacij o bančnih računih in denarnih depozitih na bankah in drugih finančnih institucijah, na zahtevo ali za namen zapuščinskega postopka, predloži tudi informacije o vseh neplačanih dolgovih, ki so bili na finančni agenciji predmet izvršbe na podlagi oporočiteljevih računov in denarnih sredstev, pri čemer dedič prevzame podedovano premoženje in neplačane dolgove.
6 Razpoložljivost informacij o zaprtih oporokah in oporokah, ki jih ni treba registrirati
V skladu s hrvaško zakonodajo se lahko sestavi oporoka, ki je ni treba vpisati. Hrani jo lahko sodišče, notariat, diplomatsko ali konzularno predstavništvo, odvetnik ali fizična oziroma pravna oseba. Oporoka, prejeta v hrambo, se vloži v ločeno ovojnico in zapečati, izda pa se potrdilo, ki dokazuje, da je oporoka prejeta v hrambo. Vsebine oporoke ni dovoljeno razkriti pred zapuščinskim postopkom.
Sodišče, ki vodi zapuščinski postopek, mora pri hrvaškem registru oporok nemudoma zaprositi za vse informacije o morebitnih oporokah pokojnika; osebo ali organ, ki hrani oporoko, mora tudi prositi, naj mu oporoko pošlje.
Če sodišče, ki prejme oporoko, ugotovi, da je oseba, ki je zapustila oporoko, umrla ali je bila razglašena za mrtvo, oporoko odpre, ne da bi prelomilo pečat, jo prebere in vpiše. Oporoka se odpre in prebere v navzočnosti dveh oseb, ki sta lahko tudi dediča. Oporoka se lahko razglasi v navzočnosti dedičev, volilojemnikov ali drugih oseb, ki uveljavljajo pravico v zvezi z zapuščino in zaprosijo za prepis oporoke. Občinsko sodišče, ki je prejelo oporoko, oporoko odpre in prebere, tudi če je za zapuščinski postopek pristojno drugo občinsko sodišče ali tuji organ.