1 Vrste registrov, ki obstajajo v državi članici in vsebujejo informacije, relevantne za dedovanje
Zemljiška knjiga (Grundbuch) je javni register, ki ga vodijo okrožna sodišča in v katerem so evidentirane zemljiške parcele in stvarne pravice na teh parcelah (npr. lastništvo, bremena).
Centralni register prebivalcev (Zentrale Melderegister) je javni register imen vseh oseb, ki so prijavljene v Avstriji, ter podatkov o njihovem glavnem prebivališču in, kjer je ustrezno, njihovem sekundarnem prebivališču ali prebivališčih. Register vsebuje podatke o identiteti (npr. ime, spol, datum rojstva, matično številko, državljanstvo itd.) in podatke o prebivališču posameznikov.
V centralni register oporok (Zentrale Testamentsregister) se evidentirajo dokumenti, povezani z oporočnim razpolaganjem pri določenih depozitarjih, in tako zagotovi njihova dostopnost v zapuščinskih obravnavah.
Avstrijski odvetniki, odvetniki in odvetniške pisarne lahko v register oporok (Testamentsregister) evidentirajo oporoke, druga oporočna razpolaganja in pogodbe v skladu s členom 14(5) zakona o solastništvu stanovanj (Wohnungseigentumsgesetz, solastništvo v primeru smrti) in izjave o odpovedi dediščini.
Poslovni register (Firmenbuch) je javni register, ki ga vodita regionalni sodišči (na Dunaju gospodarsko sodišče na Dunaju (Handelsgericht Wien), v Gradcu pa regionalno sodišče za civilne zadeve v Gradcu (Landesgericht für Zivilrechtssachen Graz)). V njem se evidentirajo in objavljajo dejstva, ki jih je treba registrirati v skladu z gospodarskim pravom.
Zbirka uradnih razglasov (Ediktsdatei) je bila sprva omejena na objave, ki so se nanašale na plačilno nesposobnost, nato pa so bila vsako leto dodana druga poslovna področja, kot so na primer objave okrožnih sodišč v zvezi s sodnimi izvršilnimi postopki.
2 Informacije, ki jih vsebuje vsak od registrov države članice, kot so navedeni v točki 1
Informacije o podatkih, evidentiranih v ustreznih registrih, kontaktni podatki in osnovna struktura registrov (npr. ali so zbirke podatkov regionalne ali nacionalne) ali pravicah dostopa in možnostih so, v nekaterih primerih tudi v angleščini, na voljo na spletu na naslednjih povezavah:
zemljiška knjiga (Grundbuch)
https://www.justiz.gv.at/home/e-justice/grundbuch~8ab4a8a422985de30122a90f642f6204.de.html;
centralni register prebivalcev (Zentrale Melderegister)
https://www.bmi.gv.at/413/Buergerinnen/start.aspx;
centralni register oporok (Zentrale Testamentsregister)
informacije so na voljo na spletišču avstrijske notarske zbornice (notar.at) v zavihku Aktuelles (novice) / öffentliche Bekanntmachungen (javne objave) / Richtlinien der Österreichischen Notariatskammer (smernice avstrijske notarske zbornice);
register oporok avstrijskih odvetnikov (Testamentsregister der österreichischen Rechtsanwälte)
https://www.rechtsanwaelte.at/buergerservice/servicecorner/testamentsregister/;
poslovni register (Firmenbuch)
https://www.justiz.gv.at/home/e-justice/firmenbuch~36f.de.html;
zbirka uradnih razglasov (Ediktsdatei)
https://www.justiz.gv.at/home/e-justice/ediktsdatei~8ab4a8a422985de30122a90efd5761fd.de.html
3 Razpoložljivost informacij o bančnih računih
Centralni register računov (Zentrale Kontenregister) je zbirka podatkov, ki jo vodi zvezno ministrstvo za finance in v kateri so evidentirani matični podatki računa vseh računov pri domačih bankah. Med temi podatki so na primer številka računa, ime in datum rojstva imetnika računa ali datumi odprtja in zaprtja računa. Nasprotno pa niso shranjeni tako imenovani podatki o prilivih in odlivih, kot sta saldo računa ali promet na računu.
Centralni register računov lahko poleg državnih tožilstev in kazenskih sodišč preiskujejo le davčna policija, davčni organi ter zvezno finančno sodišče (Bundesfinanzgericht). Organi, pristojni za dedovanje, nimajo pooblastila za opravljanje inšpekcijskega nadzora.
Le imetniki računa lahko dostopajo do informacij o podatkih, shranjenih na računu. Pravica dostopa se šteje za zelo osebno pravico, ki preneha s smrtjo imetnika računa.
Več informacij o registru računov je na voljo na: https://www.bmf.gv.at/themen/betrugsbekaempfung/kontenregister-konteneinschau.html
4 Razpoložljivost registra pravic intelektualne lastnine
Pravica avtorja dela, ki ga je ustvaril, se začne z ustvarjanjem dela. Za to vpis v register ni potreben.
Registre o pravicah industrijske lastnine (patenti, modeli, blagovne znamke) vodi avstrijski patentni urad: https://www.patentamt.at/en/
5 Drugi registri z informacijami, relevantnimi za dedovanje
V Avstriji poleg navedenih vodijo še druge registre, ki so v tem okviru lahko prav tako upoštevni.
Centralni matični register (Zentrale Personenstandsregister) je register, ki ga uporabljajo vsi avstrijski matični uradi, ki so skupaj s centralnim registrom državljanstva (Zentrale Staatsbürgerschaftsregister) na nacionalni ravni začeli delovati 1. novembra 2014. Matični register je centralna evidenca podatkov o osebnem stanju (rojstva, sklenjene zakonske zveze, registrirana partnerstva, smrti) in sorodnih zadevah (npr. imena). Nadomešča evidence osebnega stanja (Personenstandsbücher).
V centralni register državljanstva se evidentirata pridobitev avstrijskega državljanstva (ob rojstvu ali z naturalizacijo) in njegova izguba. V njem so prikazana tudi izdana potrdila o državljanstvu. Skupaj s centralnim matičnim registrom je začel na nacionalni ravni delovati 1. novembra 2014.
V centralni register motornih vozil (Zentrales Kraftfahrzeugregister) so med drugim vključene fizične osebe, ki imajo v Avstriji registrirano motorno vozilo v skladu z zakonom o motornih vozilih (Kraftfahrgesetz). Ti podatki zajemajo: lastnika motornega vozila (identifikacija, naslov) in motorno vozilo (številka vozila, registracija, tehnični podatki).
Centralni register orožja (Zentrale Waffenregister) je elektronska evidenca, v kateri so evidentirane vse kategorije orožja.
6 Razpoložljivost informacij o zaprtih oporokah in oporokah, ki jih ni treba registrirati
Oporočno razpolaganje lahko s soglasjem oporočitelja hrani katera koli oseba ali organ.
Depozitar oporočnega razpolaganja ne sme odpreti, temveč ga mora prenesti zapuščinskemu sodišču.
Odprtje oporočnega razpolaganja lahko zahteva vsakdo, ki zatrjuje da ima za razpolaganje pravni interes, zlasti na podlagi trditve, da je upravičenec tega oporočnega razpolaganja.
V avstrijskem pravu ni slovesnega ali uradnega branja oporoke, pač pa se le sestavi izjava o sprejemu dediščine brez prisotnosti strank. V členu 152(1) zakona o nepravdnih postopkih (Außerstreitgesetz) je navedeno:
„(1) Pooblaščenec sodišča sprejema listine v zvezi z oporočnimi navodili (oporoke, druga oporočna razpolaganja) in njihovim preklicem, pogodbe o volilu, dediščini in nujnih deležih in njihovem preklicu ali druge izjave v primeru smrti ter v izjavi o sprejemu dediščine navede vse okoliščine, ki so pomembne za oceno njihove verodostojnosti in veljavnosti, kot na primer, ali je bil dokument zapečaten in ali je imel zunanje napake.“
Ko je izjava sestavljena, pooblaščenec sodišča pošlje neoverjeno kopijo sprejetih dokumentov strankama v postopku in vsem osebam, ki bi bile na podlagi spisa v skladu z dednim pravom vabljene na narok. V skladu z besedilom zakona je treba te v vsakem primeru poslati dedičem iz oporoke, osebam, upravičenim do nujnega deleža, in drugim zakonitim dedičem.