1 Ali v tej državi članici obstaja zakonska ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema? Kaj je v njej predvideno?
Da, taka ureditev obstaja. Vsebuje pravila o preživninskih obveznostih zakoncev v času trajanja in po prenehanju zakonske zveze. V njej so določena tudi pravila o pravicah in obveznostih, ki se v času trajanja in po prenehanju zakonske zveze uporabljajo v zvezi s premoženjem in obveznostmi zakoncev, skupnim prebivališčem, gospodinjskimi predmeti in morebitnimi darili, ki sta si jih zakonca podarila.
2 Kako lahko zakonca uredita svoja premoženjska razmerja? Katere so formalne zahteve v tem primeru?
Zakonca imata lahko dve vrsti premoženja: skupno premoženje in posebno premoženje. Vse premoženje zakonca se šteje za skupno premoženje, razen če gre za posebno premoženje. Skupno premoženje se praviloma vključi v vsako delitev premoženja. Premoženje lahko postane posebno na naslednje načine:
a) s predporočno pogodbo, ki mora biti v pisni obliki, datirana, opremljena s podpisoma zakoncev ter registrirana pri švedski davčni upravi;
b) na podlagi pogojev, ki se uporabljajo v primeru daril;
c) z oporoko;
d) na podlagi izrecne želje upravičenca v zvezi z življenjskim zavarovanjem, nezgodnim zavarovanjem, zdravstvenim zavarovanjem, osebnimi pokojninskimi prihranki ali prihranki v okviru vseevropskega osebnega pokojninskega produkta (PEPP).
3 Ali obstajajo omejitve svobode urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema?
Da, omejitve obstajajo. V času trajanja zakonske zveze na primer veljajo zaščitni ukrepi v zvezi s skupnim prebivališčem in gospodinjskimi predmeti zakoncev. Zakonec premoženja, ki predstavlja skupno prebivališče, brez soglasja drugega zakonca ne sme prodati, ga oddati v najem ali z njim kako drugače razpolagati. Pravila se uporabljajo tudi, če je premoženje posebno na podlagi predporočne pogodbe, ne pa tudi, če je premoženje posebno zaradi pogojev v zvezi z darilom ali oporoko. Drug primer je delitev premoženja. Skupno prebivališče in gospodinjski predmeti zakoncev se dodelijo zakoncu, ki jih bolj potrebuje. To lahko v nekaterih pogoji velja tudi, če je premoženje v celoti v lasti drugega zakonca. Zakonec, ki mu je dodeljeno skupno prebivališče, mora drugemu zakoncu izplačati nadomestilo v obliki drugega premoženja ali denarno nadomestilo. Omejitve obstajajo tudi v primeru smrti enega od zakoncev. Preživeli zakonec ima pravico prejeti premoženje določene minimalne vrednosti, tudi če gre za posebno premoženje ali premoženje, ki je bilo v oporoki zapuščeno nekomu drugemu.
4 Kakšni so pravni učinki razveze zakonske zveze, prenehanja življenjske skupnosti ali razveljavitve zakonske zveze na skupno premoženje?
Švedsko pravo ne vsebuje posebnih predpisov o prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze. V švedskem pravu se zakonska zveza preneha s smrtjo enega od zakoncev ali razvezo. Ko zakonska zveza preneha, se premoženje zakoncev med njima razdeli z delitvijo premoženja. V nekaterih primerih ima lahko eden od zakoncev pravico, da vsaj za prehodno obdobje prejema preživnino.
5 Kakšne so posledice smrti enega od zakoncev na premoženjska razmerja med zakoncema?
V švedskem pravu se zakonska zveza preneha s smrtjo enega od zakoncev ali razvezo. Ko zakonska zveza preneha, se premoženje zakoncev med njima razdeli z delitvijo premoženja. V primeru smrti enega od zakoncev si mora preživeli zakonec zapuščino deliti z dediči in oporočnimi dediči pokojnega zakonca. Skupni dediči v ravni črti svojo dediščino sicer prejmejo šele, ko umreta oba zakonca.
6 Kateri organ je pristojen za odločanje v zadevi, ki se nanaša na premoženjska razmerja med zakoncema?
Premoženje lahko razdelita stranki sami. Če stranki dosežeta dogovor o delitvi premoženja je edina formalna zahteva ta, da je dogovor v pisni obliki in da ga podpišeta oba zakonca. Če stranki ne dosežeta dogovora, lahko sodišče imenuje izvršitelja, ki odloči o delitvi premoženja. Stranki lahko izvršiteljeve odločitve izpodbijata na sodišču.
7 Kakšni so učinki premoženjskih razmerij med zakoncema na pravna razmerja med zakoncem in tretjo osebo?
Vsak zakonec odgovarja za svoje dolgove. Upniki enega zakonca zato niso upravičeni do poplačila dolga iz premoženja drugega zakonca, ne glede na to, ali gre za skupno premoženje ali za posebno premoženje drugega zakonca. Obstajajo tudi pravila, ki upnike ščitijo v primeru, da zakonca skupaj preprečujeta dostop do premoženja. Zakonec se na primer ne more odločiti, da bo svoje posebno premoženje vključil v postopek delitve premoženja in se tako izognil upnikovi terjatvi.
8 Kratek opis postopka delitve skupnega premoženja zakoncev v tej državi članici, vključno z ločitvijo, razdelitvijo in likvidacijo.
Skupno premoženje se praviloma vključi v vsako delitev premoženja. Obstaja pa več izjem. Vsak zakonec lahko od skupnega premoženja odvzame delež, ki ustreza njegovim dolgovom. Vsak zakonec lahko vzame tudi oblačila, drugo osebno lastnino in vsa osebna darila.
Iz delitve premoženja se lahko izključijo tudi nekatere pokojninske pravice. Vrednost preostalega skupnega premoženja se nato običajno enakomerno razdeli med zakonca. Če se premoženje deli z žrebom, ima vsak zakonec pravico, da pred žrebom najprej prejme svoje osebno premoženje. Za skupna stanovanja in gospodinjske predmete se uporabljajo posebna pravila.
9 Kateri postopek obstaja za registracijo nepremičnin in kateri dokumenti ali informacije se običajno zahtevajo?
Kdor pridobi nepremičnino z lastninsko pravico, mora pri zemljiškoknjižnem organu (Lantmäteriet) vložiti predlog za njen vpis. Zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, ki nepremičnino pridobi z delitvijo premoženja, ni treba vložiti predloga za vpis lastninske pravice, razen če je bila nepremičnina prej v lasti drugega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. V primeru pridobitve nepremičnine z delitvijo premoženja je treba skupaj s predlogom za vpis lastninske pravice predložiti tudi dokument o delitvi premoženja.