Spori majhne vrednosti

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

Poljsko pravo omogoča „poenostavljeni postopek“. Urejen je s členi 505⁽¹⁾ do 505⁽¹⁴⁾ zakonika o civilnem postopku.

Poenostavitve za izboljšanje hitrosti postopkov vključujejo racionalizacijo in optimizacijo postopkov zbiranja dokazov in pritožbenih postopkov tako, da se sodni postopki pospešijo in se zmanjša njihova formalnost ter se uvedejo strožje formalne zahteve za stranke, s čimer bi se zagotovilo, da bi stranke spoštovale ustrezne roke za sprejetje različnih postopkovnih korakov.

Poljski zakonik o civilnem postopku vključuje evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Postopek je bil uveden z Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, da bi se racionalizirali in poenostavili postopki v civilnih in gospodarskih zadevah. Uredba se uporablja v vseh državah članicah EU, razen na Danskem. V poljsko pravo je bila prenesena s členi 505⁽²¹⁾ do 505^(27a) zakonika o civilnem postopku.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Poenostavljeni postopek se uporablja v naslednjih zadevah, ki so v pristojnosti okrajnih sodišč (sądy rejonowe):

• za pogodbene zahtevke, če vrednost zahtevka ne presega 20 000 PLN, in za jamstvene zahtevke, zahtevke na podlagi jamstev kakovosti ali zahtevke, ki izhajajo iz neskladnosti potrošniškega blaga s potrošniško prodajno pogodbo, če vrednost predmeta pogodbe ne presega navedenega zneska,
• za zahtevke za plačilo najemnine za stanovanja in najemniških taks ter taks za uporabo stanovanja v stanovanjski zadrugi, ne glede na vrednost zahtevka.

V skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča (Sąd Najwyższy) je treba zahtevke zaradi neizpolnitve ali neustrezne izpolnitve obveznosti obravnavati po poenostavljenem postopku, če vrednost zahtevka ne presega 20 000 PLN. Če tožnik zahteva znesek, ki je nižji od 20 000 PLN in pomeni preostanek zahtevka, ki je bil že poravnan in je znašal več kot 20 000 PLN, se ta zahtevek prav tako obravnava po poenostavljenem postopku. „Pogodbeni“ pomeni, da se zahtevki, ki izhajajo iz protipravnih ravnanj, neupravičene obogatitve in obstoja lastninske pravice na premoženju, solastništva ali pravne skupnosti ali obstoja drugih premoženjskih pravic, katerih pridobitev ali izvrševanje povzroči plačilno obveznost, ne morejo obravnavati po poenostavljenem postopku. Po poenostavljenem postopku tudi ni mogoče obravnavati zahtevkov, ki izhajajo iz pravnih aktov, ki niso pogodbe: enostranski pravni akti, poslovodstvo brez naročila, nujni delež (legitima portio) in obveznosti, ki izhajajo iz upravne odločbe ali neposredno iz zakonskih določb.

Poenostavljeni postopek se lahko uporabi v zadevah, ki se nanašajo na fizične osebe in pravne osebe ali podjetja, delojemalce in delodajalce. Uporaba postopka kot taka ni omejena glede na vrsto subjekta. To pomeni, da se kadrovske ali ekonomske zadeve lahko obravnavajo po poenostavljenem postopku.

Evropski postopek v sporih majhne vrednosti spada v pristojnost okrajnih in okrožnih sodišč (sądy okręgowe) v skladu s krajevno pristojnostjo, kot je določena v zakoniku o civilnem postopku (člen 16 zakonika o civilnem postopku v povezavi s členoma 17 in 505⁽²²⁾ zakonika). V takih primerih lahko sodni uradniki izdajo odredbe.

V skladu z zgoraj navedeno uredbo so spori majhne vrednosti spori v civilnih in gospodarskih zadevah (vključno s potrošniškimi zadevami) ter zadeve, v katerih vrednost zahtevka brez obresti in stroškov ne presega 5 000 EUR (ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka).

1.2 Uporaba postopka

V skladu s členom 505⁽³⁾ se lahko zadeva, obravnavana po poenostavljenem postopku, nanaša samo na en zahtevek. Več zahtevkov se lahko združi v en zahtevek samo, če izhajajo iz iste pogodbe ali pogodb iste vrste. Če je več zahtevkov nezakonito združenih v en zahtevek, predsedujoči sodnik po neuspešni zahtevi za odpravo zadevne postopkovne nepravilnosti odredi vrnitev zahtevka na podlagi člena 130(1) zakonika o civilnem postopku. Če tožnik vloži delni zahtevek, se zadeva obravnava po poenostavljenem postopku, če bi bil ta ustrezen za celotni zahtevek, ki izhaja iz dejanskega stanja, na katero se sklicuje tožnik. Zahtevkov v okviru poenostavljenega postopka ni mogoče spremeniti. Nasprotni zahtevki in poboti so dovoljeni, če so zahtevki upravičeni do obravnave po poenostavljenem postopku. Glavna intervencija, stranska intervencija, obvestila drugih o pravdi in spremembe strank niso dovoljeni.

Zadeve se obravnavajo po poenostavljenem postopku neodvisno od želja strank, kar pomeni, da je ta postopek obvezen.

1.3 Obrazci

V skladu z zakonikom o civilnem postopku (člen 125(2)) je treba vse vloge, vključno z zahtevki, odgovori na tožbo, predlogi za razveljavitev zamudnih sodb ali vlogami, ki vsebujejo dokaze, predložene v poenostavljenem postopku, predložiti na uradnih obrazcih.

Uradni obrazci so na voljo v občinskih uradih, sodnih tajništvih in na spletišču ministrstva za pravosodje. Neuporaba zahtevanega obrazca pomeni postopkovno nepravilnost.

Če je vloga, ki bi morala biti predložena na uradnem obrazcu, predložena kako drugače ali je ni mogoče obdelati, ker niso izpolnjeni drugi formalni pogoji, predsedujoči sodnik v skladu s splošnimi določbami zakonika o civilnem postopku (člen 130⁽¹⁾ zakonika) od stranke zahteva, naj v enem tednu odpravi nepravilnosti, in ji pošlje vlogo. V zahtevi za odpravo nepravilnosti morajo biti podrobno navedene vse nepravilnosti, ugotovljene v vlogi. Če stranka nepravilnosti ne odpravi pred iztekom roka ali če znova vloži nepravilno vlogo, predsedujoči sodnik odredi vrnitev vloge.

V okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti obstajajo štirje standardni obrazci, ki so priloženi v prilogah k zgoraj navedeni uredbi. Ti so:

• obrazec zahtevka,
• poziv s strani sodišča k dopolnitvi in/ali popravku obrazca zahtevka,
• obrazec za odgovor,
• potrdilo v zvezi s sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

1.4 Pomoč

V poenostavljenem postopku se uporablja načelo združevanja dokazov. Sodišče ne bo upoštevalo navedb in trditev ter dokaznih predlogov, ki jih stranke predložijo po vložitvi zahtevka, nasprotnega zahtevka ali vloge za razveljavitev zamudne sodbe oziroma po koncu prve seje, predvidene za obravnavo (sistem prekluzije), razen če stranka dokaže, da jih prej ni bilo mogoče ali ni bilo treba predložiti (po prosti presoji sodnika). Takšno ureditev narekuje hitrost poenostavljenega postopka. Če sodišče ugotovi, da je nemogoče ali zelo težko neizpodbitno dokazati znesek zahtevka, lahko na podlagi upoštevanja vseh okoliščin zadeve po prosti presoji določi ustrezen znesek v sodbi. Sodišče sme pravila o poenostavljenem postopku ne upoštevati pri obravnavi zadeve, če bi lahko to prispevalo k učinkovitejši rešitvi spora (člen 505⁽¹⁾, odstavek 3, zakonika o civilnem postopku). Kadar je za določitev utemeljenosti in zneska zahtevka potrebno posebno znanje, sodišče prosto presodi, ali bo opravilo neodvisno presojo ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve ali zaprosilo za izvedensko mnenje. Izvedensko mnenje se ne zahteva, če pričakovani stroški mnenja presegajo vrednost zahtevka, razen če to upravičujejo posebne okoliščine. Dejstvo, da je priča pričala, ne izključuje možnosti, da se opravi posvetovanje z njo kot izvedencem, vključno glede dejstev, o katerih je pričala, tudi če je že pripravila mnenje na zahtevo subjekta, ki ni sodišče (člen 507⁽⁷⁾ zakonika o kazenskem postopku).

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

Kadar je za določitev utemeljenosti in zneska zahtevka potrebno posebno znanje, sodišče prosto presodi, ali bo opravilo neodvisno presojo ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve ali zaprosilo za izvedensko mnenje. Izvedensko mnenje se ne zahteva, če pričakovani stroški mnenja presegajo vrednost zahtevka, razen če to upravičujejo posebne okoliščine. Dejstvo, da je priča pričala, ne izključuje možnosti, da se opravi posvetovanje z njo kot izvedencem, vključno glede dejstev, o katerih je pričala, tudi če je že pripravila mnenje na zahtevo subjekta, ki ni sodišče (člen 507⁽⁷⁾ zakonika o kazenskem postopku).

1.6 Pisni postopek

Poenostavljeni postopek je praviloma pisni postopek. Stranke morajo večino vlog predložiti na posebnih uradnih obrazcih. Vendar se lahko vloge v poenostavljenem postopku vložijo tudi ustno. Stranka, navzoča na obravnavi, na kateri je razglašena sodba, se lahko odpove pravici do pritožbe z izjavo, ki jo vloži po razglasitvi sodbe. Če se pravici do pritožbe odpovejo vse upravičene stranke, sodba postane pravnomočna (člen 505⁽⁸⁾, odstavek 3, zakonika o civilnem postopku).

Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je pisni postopek (člen 125, odstavek 2, v povezavi s členom 505⁽²¹⁾ zakonika o civilnem postopku).

1.7 Vsebina sodbe

Sodišče sme pravila o poenostavljenem postopku ne upoštevati pri obravnavi zadeve, če bi lahko to prispevalo k učinkovitejši rešitvi spora. Odločitev sodišča na podlagi člena 505⁽⁷⁾ zakonika o civilnem postopku mora biti na obravnavi izrečena kot odločitev, zoper katero ni pritožbe.

1.8 Povračilo stroškov

Tožnikom se tako kot v običajnem postopku zaračuna taksa za vložitev zahtevka po standardnem postopku. Po poenostavljenem postopku pravila o taksah za zahtevke temeljijo na splošnih načelih, določenih v zakonu o sodnih taksah (v civilnih zadevah) z dne 28. julija 2005.

V poenostavljenem postopku stroške poravnajo stranke v skladu s splošnimi pravili iz členov 98 do 110 zakonika o civilnem postopku. V skladu s členom 98 zakonika o civilnem postopku mora neuspela stranka drugi stranki na zahtevo povrniti stroške, ki so potrebni za uveljavljanje ali obrambo njenih pravic pred sodiščem. Sodišče prisodi stroške v vsaki sodbi, s katero se sodni postopek konča.

1.9 Možnost pritožbe

Zoper sodbe, razglašene v skladu z uredbo, se lahko vloži pritožba pri pritožbenem sodišču (sąd apelacyjny). Če je sodbo izreklo okrajno sodišče, se pritožba po tem sodišču vloži pri okrožnem sodišču, če pa je sodbo izreklo okrožno sodišče, se pritožba po tem sodišču vloži pri pritožbenem sodišču (člena 367 in 369 zakonika o civilnem postopku v povezavi s členoma 505⁽²⁶⁾ in 505⁽²⁷⁾ zakonika).

Če so izpolnjeni pogoji iz člena 7(3) uredbe, sodišče izda zamudno sodbo. Toženec lahko pri sodišču, ki je izdalo zamudno sodbo, zoper njo vloži pritožbo. Če vložnik zahtevka v zadevi ne uspe, lahko vloži pritožbo na podlagi splošnih pravil (člen 339, odstavek (1), člen 342 in člen 344, odstavek (1), zakonika o civilnem postopku).