1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti
Poljsko pravo omogoča „poenostavljeni postopek“. Urejen je s členi 505(1) do 505(14) zakonika o civilnem postopku (Kodeks postępowania cywilnego).
Poenostavitve za izboljšanje hitrosti postopkov vključujejo racionalizacijo in optimizacijo postopkov zbiranja dokazov in pritožbenih postopkov tako, da se sodni postopki pospešijo in se zmanjša njihova formalnost ter se uvedejo strožje formalne zahteve za stranke, s čimer bi se zagotovilo, da bi te spoštovale ustrezne roke za sprejetje postopkovnih korakov.
Poljski zakonik o civilnem postopku vključuje tudi evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Postopek je bil uveden z Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, da bi se racionalizirali in poenostavili postopki v civilnih in gospodarskih zadevah. Uredba se uporablja v vseh državah članicah EU, razen na Danskem. V poljsko pravo je bila prenesena s členi 505(21) do 505(27a) zakonika o civilnem postopku.
1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost
Zadeve, obravnavane po poenostavljenem postopku, so tožbe za izpolnitev, pri katerih vrednost terjatve ne presega 20 000 PLN, in zadeve v zvezi z zahtevki iz naslova garancije ali jamstva (če vrednost predmeta pogodbe ne presega tega zneska).
Naslednji primeri pa se ne obravnavajo v okviru poenostavljenega postopka:
- zadeve v pristojnosti regionalnih sodišč (sądy okręgowe);
- zakonske zadeve in zadeve v zvezi z razmerji med starši in otroki;
- delovnopravne zadeve, obravnavane s sodelovanjem laičnih sodnikov;
- primeri v zvezi s socialnim zavarovanjem (z določenimi izjemami).
Evropski postopek v sporih majhne vrednosti spada v pristojnost okrajnih sodišč (sądy rejonowe) in regionalnih sodišč v skladu s krajevno pristojnostjo, kot je določena v zakoniku o civilnem postopku (člen 16 zakonika o civilnem postopku v povezavi s členoma 17 in 505(22) zakonika). V takih primerih lahko sodni uradniki izdajo odredbe.
V skladu z zgoraj navedeno uredbo so spori majhne vrednosti spori v civilnih in gospodarskih zadevah (vključno s potrošniškimi zadevami) ter zadeve, v katerih vrednost zahtevka brez vseh obresti in stroškov ne presega 5 000 EUR (ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka).
1.2 Uporaba postopka
V skladu s členom 505(3) se lahko katera koli vloga, obravnavana po poenostavljenem postopku, nanaša samo na en zahtevek. Več zahtevkov se lahko združi v eno vlogo samo, če izhajajo iz iste pogodbe ali pogodb iste vrste. Če je več zahtevkov nedopustno združenih v eni sami vlogi, bo predsedujoči sodnik odredil zavrnitev vloge brez možnosti odprave te nepravilnosti. Če tožeča stranka v enem tednu od prejema sklepa o zavrnitvi vloge umakne vlogo v delu, ki se nanaša na zahtevke, ki jih ni mogoče združiti, vloga v preostalem delu učinkuje od datuma, ko je bila prvotno vložena.
Če tožnik vloži delni zahtevek, se zadeva obravnava po poenostavljenem postopku, če bi bil ta ustrezen za celotni zahtevek, ki izhaja iz dejanskega stanja, na katero se sklicuje tožnik. Zahtevkov, vloženih po poenostavljenem postopku, ni mogoče spreminjati. Nasprotni zahtevki in poboti so dovoljeni, če so zahtevki upravičeni do obravnave po poenostavljenem postopku. Glavna intervencija, stranska intervencija, obvestila drugih o pravdi in zamenjave strank niso dovoljeni.
Zadeve se obravnavajo po poenostavljenem postopku neodvisno od želja strank, kar pomeni, da je ta postopek obvezen.
1.3 Obrazci
V skladu z zakonikom o civilnem postopku (člen 125(2)) je treba vse procesne akte, vključno z vlogami, odgovori na tožbo, predlogi za razveljavitev zamudnih sodb ali vlogami, ki vsebujejo dokaze, predložene v poenostavljenem postopku, predložiti na uradnih obrazcih.
Uradni obrazci so na voljo v občinskih uradih (urzędy gmin/miast), državnih registrskih uradih (biura podawcze sądów) in na spletišču ministrstva za pravosodje https://www.gov.pl/web/sprawiedliwosc/formularze-pism-procesowych-w-postepowaniu-cywilnym. Neuporaba zahtevanega obrazca pomeni postopkovno nepravilnost.
Če je vloga, ki bi morala biti predložena na uradnem obrazcu, predložena kako drugače ali je ni mogoče obdelati, ker niso izpolnjeni drugi formalni pogoji, predsedujoči sodnik v skladu s splošnimi določbami zakonika o civilnem postopku (člen 130(1) zakonika) od stranke zahteva, naj v enem tednu odpravi nepravilnosti, in ji pošlje vlogo. V zahtevi za odpravo nepravilnosti morajo biti podrobno navedene vse nepravilnosti, ugotovljene v vlogi. Če stranka nepravilnosti ne odpravi do izteka roka ali če znova vloži nepravilno vlogo, predsedujoči sodnik odredi zavrnitev vloge.
V okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti obstajajo štirje standardni obrazci, ki so priloženi v prilogah k zgoraj navedeni uredbi. Ti so:
- obrazec zahtevka,
- poziv s strani sodišča k dopolnitvi in/ali popravku obrazca zahtevka,
- obrazec za odgovor,
- potrdilo v zvezi s sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.
1.4 Pomoč
Če sodišče ugotovi, da je nemogoče ali zelo težko neizpodbitno dokazati znesek zahtevka, lahko na podlagi upoštevanja vseh okoliščin zadeve po prosti presoji dodeli ustrezen znesek v sodbi. Sodišče sme pravila o poenostavljenem postopku ne upoštevati pri obravnavi zadeve, če bi lahko to prispevalo k učinkovitejši rešitvi spora (člen 505(1), odstavek 3, zakonika o civilnem postopku). Kadar je za določitev utemeljenosti in zneska zahtevka potrebno posebno znanje, sodišče prosto presodi, ali bo opravilo neodvisno presojo ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve ali zaprosilo za izvedensko mnenje. Izvedensko mnenje se ne zahteva, če pričakovani stroški mnenja presegajo vrednost zahtevka, razen če to upravičujejo posebne okoliščine. Dejstvo, da je priča pričala, ne izključuje možnosti, da se opravi posvetovanje z njo kot izvedencem, vključno glede dejstev, o katerih je pričala, tudi če je že pripravila mnenje na zahtevo subjekta, ki ni sodišče (člen 505(7) zakonika o civilnem postopku).
1.5 Pravila o pridobivanju dokazov
Kadar je za določitev utemeljenosti in zneska zahtevka potrebno posebno znanje, sodišče prosto presodi, ali bo opravilo neodvisno presojo ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve ali zaprosilo za izvedensko mnenje. Izvedensko mnenje se ne zahteva, če pričakovani stroški mnenja presegajo vrednost zahtevka, razen če to upravičujejo posebne okoliščine. Dejstvo, da je priča pričala, ne izključuje možnosti, da se opravi posvetovanje z njo kot izvedencem, vključno glede dejstev, o katerih je pričala, tudi če je že pripravila mnenje na zahtevo subjekta, ki ni sodišče (člen 505(7) zakonika o civilnem postopku).
1.6 Pisni postopek
Poenostavljeni postopek je praviloma pisni postopek. Stranke morajo večino zahtevkov predložiti na posebnih uradnih obrazcih. Vendar se lahko zahtevki v poenostavljenem postopku vložijo tudi ustno. Stranka, ki je navzoča na seji, kjer je izrečena sodba, se lahko odpove svoji pravici do pritožbe z izjavo, ki jo vloži po izreku sodbe. Če se pravici do pritožbe odpovejo vse upravičene stranke, sodba postane pravnomočna (člen 505(8), odstavek 3, zakonika o civilnem postopku).
Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je pisni postopek (člen 125, odstavek 2, v povezavi s členom 505(21) zakonika o civilnem postopku).
1.7 Vsebina sodbe
Sodišče sme pravila o poenostavljenem postopku ne upoštevati pri obravnavi zadeve, če bi lahko to prispevalo k učinkovitejši rešitvi spora. Odločitev sodišča na podlagi člena 505(1), odstavek 3, zakonika o civilnem postopku mora biti na obravnavi izrečena kot odločitev, zoper katero ni pritožbe.
1.8 Povračilo stroškov
Tožnikom se tako kot v običajnem postopku zaračuna taksa za vložitev vloge po poenostavljenem postopku. Po poenostavljenem postopku pravila o taksah za vloge temeljijo na splošnih pravilih, določenih v zakonu o sodnih taksah (v civilnih zadevah) z dne 28. julija 2005.
V poenostavljenem postopku stroške poravnajo stranke v skladu s splošnimi pravili iz členov 98 do 110 zakonika o civilnem postopku. V skladu s členom 98 zakonika o civilnem postopku mora neuspela stranka drugi stranki na zahtevo povrniti stroške upravičenega uveljavljanja ali upravičene obrambe njenih pravic. Sodišče prisodi stroške v vsaki sodni odločbi, s katero se konča zadeva na posamezni stopnji.
1.9 Možnost pritožbe
Zoper sodbe, izdane na podlagi uredbe, je mogoče vložiti pritožbo pri pritožbenem sodišču (sąd apelacyjny). Če je sodbo izreklo okrajno sodišče, se pritožba po tem sodišču vloži pri okrožnem sodišču, če pa je sodbo izreklo okrožno sodišče, se pritožba po tem sodišču vloži pri pritožbenem sodišču (člena 367 in 369 zakonika o civilnem postopku v povezavi s členoma 505(26) in 505(27) zakonika).
Če so izpolnjeni pogoji iz člena 7(3) Uredbe, sodišče izda zamudno sodbo. Tožena stranka se lahko zoper zamudno sodbo pritoži pri sodišču, ki jo je izdalo. Če vložnik zahtevka v zadevi ne uspe, lahko vloži pritožbo na podlagi splošnih pravil (člen 339, odstavek 1, člen 342 in člen 344, odstavek 1, zakonika o civilnem postopku).