Skip to main content
slovenščina

Ali Listina velja za moj primer

Če menite, da so vaše temeljne pravice kršene, vam bo ta oddelek pomagal ugotoviti, ali Listina EU velja za vaš primer.

Uvod

Ta kontrolni seznam vam lahko pomaga ugotoviti, ali je posebni primer zajet v Listini EU o temeljnih pravicah.

Listina se uporablja samo za dejanja:

  • organov EU ali
  • nacionalnih organov držav EU pri izvajanju prava EU.

Kontrolni seznam vam lahko pomaga ugotoviti, ali gre pri dejanjih nacionalnih organov za izvajanje prava EU.

Ali potrebujete več podatkov?

Izjava o omejitvi odgovornosti

Ta kontrolni seznam je podan zgolj informativno. Posameznikom ne ponuja pravnega svetovanja in v zvezi s tem ne sprejemamo odgovornosti.

Če kot posameznik želite informacije o začetku sodnega postopka, poiščite strokovno svetovanje v zvezi z vašo posebno situacijo.

Obravnava se samo vprašanje, ali se lahko Listina teoretično uporablja v posameznem primeru. Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, to ne pomeni samodejno, da je bila Listina kršena.

Kontrolni seznam

Charterclick steps
Kršitev temeljne pravice prijavljam kot:
Več informacij o osebah, ki so upravičene do varstva iz Listine, je na voljo v razdelku 1 dela II navodil za izvajanje Listine.
Ali kršitev zadeva temeljno pravico, ki jo imajo državljani EU?
Oglejte si naslednji seznam določb Listine.

Consider the following list of the Charter’s provisions

Primer lahko zadeva temeljno pravico, ki jo državljanom EU Listina ne zagotavlja (zlasti pravica do azila v skladu s členom 18 Listine), lahko pa se nanaša na pravico, ki v skladu z Listino ni priznana kot temeljna pravica.
Če ugotovite, da vaš primer ne sodi v področje uporabe temeljnih pravic EU, upoštevajte, da Listina ni edini vir varstva temeljnih pravic v EU. Ker ni bilo zakona EU o pravicah, je Sodišče Evropske Unije od 70. let prejšnjega stoletja postopoma zagotavljalo varstvo temeljnih pravic, in sicer tako, da jih je priznalo kot splošna načela prava EU. Lizbonska pogodba je ta načela uvrstila med vire temeljnih pravic EU. Več informacij je na voljo v razdelku 2.3 dela I navodil za izvajanje Listine.
Če se vaš primer nanaša na temeljno pravico, ki je postala splošno načelo prava EU, nadaljujte z naslednjim vprašanjem. Splošna načela EU so, podobno kot določbe Listine, zavezujoča za institucije, organe, urade in agencije EU ter za države članice pri izvajanju prava EU.
Kadar primer ne zadeva niti pravic iz Listine niti splošnih načel prava EU, verjetno ne gre za kršitev temeljne pravice EU (ali kršitev temeljne pravice na splošno).

Ali kršitev zadeva temeljno pravico, ki jo zakonodaja EU zagotavlja državljanom tretjih držav?

Consider the following list of the Charter’s provisions. Does the case involve one of the following fundamental rights listed?

Primer lahko zadeva temeljno pravico, ki jo državljanom tretjih držav Listina ne zagotavlja (zlasti pravico voliti in biti voljen v Evropski parlament in na občinskih volitvah po členih 39 in 40 Listine ter pravico do diplomatske in konzularne zaščite po členu 46), lahko pa se nanaša na pravico, ki v skladu z Listino ni priznana kot temeljna pravica.
Če ugotovite, da vaš primer ne sodi v področje uporabe temeljnih pravic EU, upoštevajte, da Listina ni edini vir varstva temeljnih pravic v EU. Ker ni bilo zakona EU o pravicah, je Sodišče Evropske Unije od 70. let prejšnjega stoletja postopoma zagotavljalo varstvo temeljnih pravic, in sicer tako, da jih je priznalo kot splošna načela prava EU. Lizbonska pogodba je ta načela uvrstila med vire temeljnih pravic EU. Več informacij je na voljo v razdelku 2.3 dela I navodil.
Če se vaš primer nanaša na temeljno pravico, ki je postala splošno načelo prava EU, nadaljujte z naslednjim vprašanjem. Splošna načela EU so, podobno kot določbe Listine, zavezujoča za institucije, organe, urade in agencije EU ter za države članice pri izvajanju zakonodaje EU.
Kadar primer ne zadeva niti pravic iz Listine niti splošnih načel prava EU, verjetno ne gre za kršitev temeljne pravice EU (ali kršitev temeljne pravice na splošno).

Ali kršitev zadeva temeljno pravico, katere varstvo zajema tudi pravne osebe?
For information on the protection offered by the Charter to legal persons, see Section 1.1 Part IIof the Tutorial.

Primer zadeva temeljno pravico, ki velja za pravne osebe, upravičene do varstva v skladu z opredelitvijo iz Listine ali razlago Sodišča Evropske unije.
Upoštevajte, da lahko zadevna temeljna pravica velja samo za določene pravne osebe. Členi 42, 43 in 44 se denimo uporabljajo samo za pravne osebe s sedežem v državah članicah. Sodna praksa Sodišča EU v zvezi s tem navaja nekaj smernic: več o tem v zadevi DEB C-279/09 o dostopu pravnih oseb do pravne pomoči.
Če zadevna temeljna pravica iz Listine, ustreza temeljni pravici, ki jo zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah v skladu s členom 52(3) Listine, je smiselno upoštevati sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice s pomočjo podatkovne zbirke HUDOC.
Sodišče je na primer v zadevi DEB preučilo ustrezno sodno prakso, da bi ugotovilo, ali pravna oseba lahko zaprosi za pravno pomoč. Več informacij o relevantnosti Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z razlago Listine boste našli v razdelku 5.1 dela III navodil.

Oglejte si naslednji seznam določb Listine. Ali kršitev zadeva katero koli navedeno temeljno pravico?

Primer zadeva temeljno pravico, ki je sama po sebi omejena na fizične osebe. V tem primeru ne gre za kršitev temeljne pravice, ki jo pravnim osebam zagotavlja pravo EU.

Oglejte si naslednji seznam določb Listine. Ali kršitev zadeva katero koli navedeno temeljno pravico?

Primer zadeva temeljno pravico, ki jo zagotavlja Listina, vendar ni jasno, ali ta na podlagi prava EU velja tudi za pravne osebe.
Nadaljujte z naslednjim vprašanjem, vendar če ugotovite, da primer spada na področje uporabe prava EU, to samo po sebi ne pomeni, da se lahko oseba sklicuje na zadevno temeljno pravico. Nadaljujte z naslednjim vprašanjem.

Primer ne zadeva temeljne pravice, ki jo zagotavlja Listina.
Vendar če ugotovite, da vaš primer ne sodi v področje uporabe temeljnih pravic EU, upoštevajte, da Listina ni edini vir varstva temeljnih pravic v EU. Ker ni bilo zakona EU o pravicah, je Sodišče Evropske Unije od 70. let prejšnjega stoletja postopoma zagotavljalo varstvo temeljnih pravic, in sicer tako, da jih je priznalo kot splošna načela prava EU. Lizbonska pogodba je ta načela uvrstila med vire temeljnih pravic EU. Več informacij je na voljo v razdelku 2.3 dela I navodil.
Če se vaš primer nanaša na temeljno pravico, ki je postala splošno načelo prava EU, nadaljujte z naslednjim vprašanjem. Splošna načela EU so, podobno kot določbe Listine, zavezujoča za institucije, organe, urade in agencije EU ter za države članice samo pri izvajanju prava EU.
Kadar primer ne zadeva niti pravic iz Listine niti splošnih načel prava EU, verjetno ne gre za kršitev temeljne pravice EU.

Kdo je povzročitelj domnevne kršitve?
Preden odgovorite, si preberite ustrezni razdelek navodil, kot je navedeno spodaj:
Domnevna kršitev izhaja iz:

Institucije, organi, uradi in agencije EU pri izvajanju svojih nalog sprejemajo pravne akte ( več o tem v členu 288 PDEU in razdelku 2 dela II navodil).
Ti akti so pravno zavezujoči ali nezavezujoči.
Pravno zavezujoči akti EU po členu 288 PDEU so uredbe, direktive in sklepi. Pravno zavezujoče učinke imajo tudi mednarodni sporazumi, ki jih je Unija sklenila s tretjimi državami ali drugimi mednarodnimi organizacijami.
V skladu z istim členom so običajni nezavezujoči pravni akti EU priporočila in mnenja.
Vendar lahko EU sprejme tudi drugačne akte. V skladu z ustaljeno sodno prakso se njihovi učinki ocenijo za vsak primer posebej, da se ugotovi, ali jih lahko z vsebinskega vidika (tudi formalno) štejemo za pravno zavezujoče akte.
Sama narava akta praviloma ne vpliva na obveznost institucij, organov, uradov in agencij EU, da spoštujejo določbe Listine v zvezi s s svojimi dejavnostmi. Vendar se sredstva, ki jih je mogoče uporabiti zoper kršitev, ki izhaja iz ukrepa EU, razlikujejo glede na naravo in učinke ukrepa.

Ob upoštevanju razlage iz razdelka 2.1 dela II navodil domnevna kršitev temeljne pravice zajema:
Ali je akt začel veljati pred 1. decembrom 2009 ali po tem datumu?

Listina se uporablja. Nadaljujte z naslednjim vprašanjem, kjer boste našli informacije o sredstvih sodnega varstva.

Z dnevom začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je postala pravno zavezujoča tudi Listina EU o temeljnih pravicah.

Kdaj se je zgodilo dejanje, ki je domnevno povezano s kršitvijo Listine EU?

Listina v času kršitve sicer ni bila pravno zavezujoča, vendar so bile takrat temeljne pravice priznane kot splošna načela prava EU. Smiselno bi bilo preveriti, ali je Sodišče EU v tem primeru zadevno temeljno pravico priznalo kot splošno načelo (več o tem v razdelku 2.3 dela I navodil). V tem primeru nadaljujte z naslednjim vprašanjem. V nasprotnem primeru verjetno ne gre za kršitev temeljne pravice EU.

Listina se uporablja. Nadaljujte z naslednjim vprašanjem, kjer boste našli informacije o sredstvih sodnega varstva.

Dejanje domnevno krši Listino:

Listina v času kršitve sicer ni bila pravno zavezujoča, vendar so bile takrat temeljne pravice priznane kot splošna načela prava EU. Smiselno bi bilo preveriti, ali je Sodišče EU v tem primeru to temeljno pravico priznalo kot splošno načelo (več o tem v razdelku 2.3 dela I navodil). V tem primeru nadaljujte z naslednjim vprašanjem. V nasprotnem primeru verjetno ne gre za kršitev temeljne pravice EU.

Listina se uporablja. Nadaljujte z naslednjim vprašanjem, kjer boste našli informacije o sredstvih sodnega varstva.

Kdaj se je domnevna kršitev zgodila?
The EU Charter has been legally binding since 1st December 2009, the date when the Lisbon Treaty entered into force. The alleged violation occurred:
Kršitev se je natančneje zgodila:

Listina v času kršitve sicer ni bila pravno zavezujoča, vendar so bile temeljne pravice priznane kot splošna načela prava EU. Smiselno bi bilo preveriti, ali je Sodišče EU v tem primeru zadevno temeljno pravico priznalo kot splošno načelo (več o splošnih načelih prava EU v razdelku 2.3 dela I navodil).
Če je odgovor ne, verjetno ne gre za kršitev temeljnih pravic EU.
Če je odgovor da, nadaljujte z naslednjim vprašanjem, da se ugotovi, ali primer spada na področje uporabe prava EU: splošna načela prava EU se, podobno kot določbe Listine, uporabljajo samo za nacionalne akte, ki izvajajo pravo EU.

Ali primer sodi na področje uporabe prava EU?
According to Article 51(1), the Charter states that the provisions thereof are binding on the Member States “only when they are implementing EU law”. The national provision at issue:

Če se želite sklicevati na varstvo Listine, ni dovolj trditev, da primer zajema kršitev temeljne pravice, ki jo zagotavlja Listina.
Ugotoviti morate, ali je pravilo iz primarne ali sekundarne zakonodaje EU, razen tistih določb Listine, ki so domnevno kršene, mogoče uporabiti v vašem primeru (drugače povedano, ali dejstva primera zajemajo osebni, vsebinski in časovni obseg tega pravila). Uveljavitev tega pravila pomeni tudi uporabo določb Listine.
V razdelku 2 dela III navodil je pregled najbolj pogostih primerov, ki spadajo na področje uporabe prava Unije ob upoštevanju obstoječe sodne prakse Sodišča EU.
V naslednjih vprašanjih bomo skušali zagotoviti praktično pomoč pri ugotavljanju, ali zadevni primer spada na področje uporabe prava Unije.
Upoštevajte, da če primer ne spada na področje uporabe prava EU, to pomeni, da je vsem zadevnim posameznikom zagotovoljeno varstvo domnevno kršenih temeljnih pravic. Vendar je treba namesto varstva, ki ga zagotavlja Listina, bolje izkoristiti možnosti v okviru nacionalnega varstva ali Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Ali se zadeva nanaša na pravico, ki jo imajo posamezniki na podlagi prava EU?

Ustaljena sodna praksa Sodišča EU določa, da „če zadevno področje ni urejeno na ravni EU, se v nacionalnem pravnem redu vsake države članice določijo pristojna sodišča in postopkovna pravila za pravna sredstva, ki zagotavljajo varovanje pravic, ki jih pravnim subjektom daje pravo EU“ (več o tem v zadevi Steffsen C-276/01, točka 60).
Listina (zlasti člen 47 o učinkovitem sodnem varstvu) se uporablja za nacionalne postopkovne določbe, ki, ne glede na to, ali so bile sprejete s tem posebnim namenom, urejajo uveljavljanje pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava EU pred domačimi sodišči.
Glej primer v točki 3 razdelka 2 dela III navodil.
Zato morate preveriti, ali se zadevni primer nanaša na pravico – ki ni domnevno kršena temeljna pravica,– ki jo imajo posamezniki na podlagi pravno zavezujočega akta EU ali določbe primarne zakonodaje EU (tj. določbe pogodb EU, denimo o prostem pretoku blaga, storitev, kapitala, delavcev in državljanov EU).

Ali se primer nanaša na kršitev obveznosti prava EU?

Pravni akti EU od držav članic čedalje bolj pogosto zahtevajo, da zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije v primeru kršitev posameznih obveznosti, določenih v teh aktih ali izvedbenih predpisih.
Države članice lahko v ta namen sprejmejo posebne sankcije, ki morajo biti v skladu z zahtevami za varstvo temeljnih pravic iz Listine. Države članice lahko tudi uporabijo sankcije, ki so že predvidene za (primerljive) nacionalne kršitve. V tem primeru se je mogoče sklicevati na Listino samo takrat, ko se te sankcije uporabijo za kršitev obveznosti, ki izhaja iz prava EU. Več v primeru v točki 4 razdelka 2 dela III navodil.
Zato morate preveriti, ali se ta primer nanaša na kršitev obveznosti, ki izhaja iz pravno zavezujočega akta EU ali določbe primarne zakonodaje EU.

See the explanation of this situation in Section 2 Part III of the Tutorial, no. 7.
Ali obstajajo kakršni koli pravno zavezujoči ukrepi EU, ki so relevantni za ta primer?
Mr X is a third country national who has legally resided in the Member State Y since 2005. In 2016, his application for a housing benefit was rejected, on the ground that the funds for third-country nationals were exhausted. The national law concerning the housing benefit at issue foresees different criteria as regards the granting of the benefit, depending on the personal status of the applicant; in particular, the criteria applied to third-country nationals are less favorable than those applied to EU citizens. Whilst no EU measure concerning specifically the granting of housing benefits, Article 11(1) of on the status of third-country nationals who are long-term residents stipulates: “‘Long-term residents shall enjoy equal treatment with nationals as regards: (d) social security, social assistance and social protection as defined by national law”. If Mr X enjoys the status of long-term resident under Directive 2003/109/EC, this Directive is relevant to the case and may trigger the application of the Charter. This example draws on Case C-571/10 Kamberaj
Kakšno je razmerje med zadevno določbo prava EU in zadevnim nacionalnim predpisom?
See the explanation of this situation in Section 2 Part III of the Tutorial, no. 1.
See the explanation of this situation in Section 2 Part III of the Tutorial, no. 2.
See the explanation of this situation in Section 2 Part III of the Tutorial, no. 8.
Zadevni nacionalni predpis določa posebno kategorijo, zajeto v zadevnem ukrepu EU – zakonodajni organ EU je njeno opredelitev prepustil državam članicam.
Glej razlago št. 6 v razdelku 2 dela III navodil.

SKLEP
Listina se uporablja.
Vendar to ne pomeni, da gre v zadevnem primeru za kršitev Listine. Večina temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina, ni absolutna. To pomeni, da lahko za pravico veljajo omejitve v skladu z zahtevami Listine. Nekaj napotkov, ki pomagajo razumeti, ali je dejansko prišlo do kršitve Listine, lahko najdete v razdelkih 4–6 dela III navodil.
Vendar je Sodišče Evropske unije edini organ, ki lahko presodi, ali je akt EU oziroma določba akta v nasprotju z Listino. V ta namen lahko vloži ničnostno tožbo ali uporabi postopek predhodnega odločanja o veljavnosti. Več informacij o možnostih sodnega nadzora je na voljo v razdelku 4 dela I navodil.
Če menite, da je akt EU ali njegova določba v nasprotju z Listino, preverite datum objave akta ali njegovega uradnega obvestila. Kadar tega datuma ni, preverite datum, ko je bila oseba, ki trdi, da je žrtev kršitve temeljne pravice, seznanjena z aktom.
Če sta od datuma kršitve pretekla več kot dva meseca, je rok za vložitev ničnostne tožbe za razveljavitev akta pretekel. Veljavnost akta se lahko izpodbija s predlogom za predhodno odločanje, naslovljenim na Sodišče.
Več informacij o možnostih sodnega in zunajsodnega varstva, ki jih je mogoče uporabiti zoper domnevno kršitev, je na voljo v razdelku 4 in 5 dela I navodil.
Če sta od datuma kršitve pretekla manj kot dva meseca, je ničnostno tožbo (člen 263 PES) za razveljavitev akta še vedno mogoče vložiti.
Preverite, ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji (zlasti obstoječa pravila). Več informacij je v razdelku 4 dela I.
V nasprotnem primeru se veljavnost akta lahko izpodbija s predlogom za predhodno odločanje, naslovljenim na Sodišče. Več informacij je v razdelku 4 dela I.

SKLEP
Do domnevne kršitve je prišlo v času, ko se zakonodaja EU za zadevno državo članico ni uporabljala. V skladu s tem se ne uporabljajo niti Listina niti temeljne pravice, ki so priznane kot splošna načela prava EU. V tem primeru je treba izkoristiti možnosti v okviru nacionalnega varstva temeljnih pravic ali Evropske konvencije o človekovih pravicah.

SKLEP
Listina se verjetno uporablja.
Opozarjamo, da želimo z vprašalnikom najprej ugotoviti, ali se Listina uporablja za določeni primer. Vendar samo dejstvo, da se uporablja, ne pomeni nujno, da je bila Listina kršena. Več informacij o tem, kako ugotoviti, ali je do kršitve prišlo, je na voljo v razdelkih 4–6 dela III navodil.
Nacionalna sodišča so pristojna za zagotavljanje varstva v primeru kršitve Listine, ki izhaja iz nacionalnega predpisa. Več informacij o tem, katere vrste varstva zagotavljajo nacionalna sodišča, je na voljo v oddelku 7 dela III navodil.

SKLEP
Listina se za ta primer verjetno ne uporablja.
Ta seznam je zgolj informativen. Nasveti niso zavezujoči. Poleg tega se sodna praksa Sodišča v zvezi s področjem uporabe Listine spreminja.

SKLEP
Institucije Unije lahko po členu 288 PDEU sprejmejo naslednje pravno zavezujoče akte: uredbe, direktive in sklepe.
Okvirni sklepi predstavljajo še eno kategorijo pravno zavezujočih aktov. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe (1. decembra 2009) so se okvirni sklepi uporabljali za zakonodajo na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah.
Tovrstni akti so bili z Lizbonsko pogodbo odpravljeni, vendar nekateri okvirni sklepi še vedno veljajo. denimo Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami ter Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi.
Okvirni sklep je podoben direktivi, saj državam članicam nalaga cilj, ki ga morajo doseči, ne pa tudi, na kakšen način mora biti dosežen; njegove določbe nimajo neposrednega učinka (na njih se ni mogoče sklicevati, če želimo doseči razveljavitev nasprotujočih nacionalnih predpisov).

SKLEP
„Relevanten za ta primer“ pomeni ukrep EU, ki se nanaša na predmet kršitve. Treba je upoštevati vse okoliščine: preden odgovorite, si oglejte naslednji primer.
Gospod X je državljan države, ki ni članica EU. Od leta 2005 zakonito prebiva v državi članici Y. Leta 2016 so zavrnili njegovo vlogo za stanovanjski dodatek z obrazložitvijo, da so bila sredstva, namenjena nedržavljanom EU, že porabljena. Nacionalna zakonodaja, ki ureja zadevni stanovanjski dodatek, določa različna merila v zvezi z uveljavljanjem tovrstne pravice, in sicer se upošteva osebni položaj prosilca. Merila, ki se uporabljajo za državljane tretjih držav, so manj ugodna od tistih, ki veljajo za državljane EU.
Čeprav noben ukrep EU izrecno ne zadeva dodeljevanja stanovanjskega dodatka, člen 11(1) Direktive 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, določa: „Rezidenti za daljši čas se obravnavajo enako kot državljani glede: (d) socialnega zavarovanja, socialne pomoči in socialnega varstva, kot določa nacionalna zakonodaja“.
Če ima oseba X status rezidenta za daljši čas v skladu z Direktivo 2003/109/ES, ki velja za ta primer in se lahko začne postopek na podlagi Listine.

SKLEP
Če ne poznate pravno zavezujočih pravil EU, ki se uporabljajo v vašem primeru, lahko več informacij poiščete na spletišču EUR-Lex, uradni podatkovni zbirki zakonodaje EU.
Priporočamo, da iščete po zakonodaji EU z uporabo možnosti Vsebina v razdelku Področje. Ta možnost vsebuje seznam področij, ki jih zajema zakonodaja EU. Predlagamo naslednji postopek iskanja:
EUR-Lex → Pravo EU in povezani dokumenti → Zakonodaja EU → Iskanje po zakonodaji.
Nato se pomaknite navzdol do razdelka Področje in izberite možnost Vsebina. S klikom gumba + se odpre seznam z različnimi področji. Izberite ustrezna področja in kliknite gumb Išči.
Izberite samo pravno zavezujoče akte EU (uredbe, direktive in sklepi) in vedno preverite, ali izbrani akt velja (pod naslovom izbranega akta se prikaže zelena ali rdeča barva: ta označuje veljavnost akta v času iskanja; datum začetka veljavnosti akta je naveden v končnih določbah.) Pri direktivah tudi preverite, ali se je iztekel rok za izvedbo v notranjem pravnem redu (ta rok je naveden v eni od končnih določb direktive).

SKLEP
1. Najprej izberite ustrezno temeljno pravico v besedilu Listine.
Preverite ukrepe EU, za katere je izbrana določba še posebej relevantna: ali se katera določba uporablja za vaš primer?
Upoštevajte ustrezno sodno prakso: ali obstajajo sodbe s podobno vsebino kot v vašem primeru?
2. Nato razširite iskanje še na uradno podatkovno zbirko Sodišča Evropske unije (Curia). Postopek iskanja: Curia, Iskanje, nato v obrazcu za iskanje izberite:
– v razdelku Stanje zadev: Končane zadeve
– v razdelku Sodišče: Sodišče
– v razdelku Navedbe sodne prakse ali zakonodaje/Kategorija: Pogodba, nato Listina o temeljnih pravicah, izberite člen, ki ga iščete. Upoštevajte ustrezno sodno prakso: ali obstajajo sodbe s podobno vsebino kot v vašem primeru?
3. Iskanje lahko še dodatno razširite na EUR-Lex, uradno podatkovno zbirko prava EU po naslednjem postopku: Eur-Lex, Pravo EU in povezani dokumenti, Zakonodaja EU, Iskanje v zakonodaji, Področje, Vsebina.

SKLEP
Primer je treba obravnavati na nacionalni ravni.

Prijavi tehnično/vsebinsko težavo ali pošlji povratne informacije o tej strani