Splošni opis
Začetno usposabljanje sodnikov, tožilcev in preiskovalnih sodnikov začetnikov je obvezno v skladu s členom 249(1), točka 1, in členom 258 zakona o pravosodnem sistemu. Pripravniki se usposabljajo po programu, ki ustreza poklicu, za katerega se pripravljajo: sodnik začetnik, tožilec začetnik in preiskovalni sodnik začetnik. Status kandidatov za sodnike, tožilce in preiskovalne sodnike začetnike ureja pravilnik o usposabljanju kandidatov za sodnike, tožilce in preiskovalne sodnike začetnike. Število pripravnikov se vsako leto spreminja in se določi glede na prosta delovna mesta, ki jih določi ustrezni kolegij vrhovnega sodnega sveta.
Nacionalni inštitut za pravosodje izvaja tudi obvezno usposabljanje za regionalne in okrožne sodnike, tožilce in upravne sodnike, imenovane na podlagi centraliziranega natečaja za prvo imenovanje v skladu s členom 249(1), točka 2, zakona o pravosodnem sistemu. V prvem letu po nastopu funkcije morajo opraviti obvezno uvajalno usposabljanje (člen 259 zakona o pravosodnem sistemu). Učni načrti se razlikujejo glede na funkcije udeležencev usposabljanja (sodniki, upravni sodniki, tožilci, preiskovalni sodniki) in raven pristojnosti (regionalna, okrožna).
Začetno in uvodno usposabljanje (v angleščini in bolgarščini)
Zakon o pravosodnem sistemu (v angleščini in bolgarščini)
Interni pravilnik za organizacijo in potek dejavnosti usposabljanja inštituta (v bolgarščini)
Pravilnik o usposabljanju kandidatov za sodnike, tožilce in preiskovalne sodnike začetnike (v bolgarščini)
Usposabljanje odvetnikov izvaja center za usposabljanje odvetnikov „Krstju Cončev“.
Dostop do začetnega usposabljanja
Glavna pot zaposlovanja v pravosodju je institut sodnikov, tožilcev in preiskovalnih sodnikov začetnikov. Kandidati, ki želijo postati sodniki ali tožilci začetniki, morajo uspešno opraviti centralizirane natečaje, ki jih organizira ustrezni kolegij vrhovnega sodnega sveta. V skladu s členom 176(1) zakona o pravosodnem sistemu zadevni kolegij vrhovnega sodnega sveta objavi letni natečaj. Kandidati morajo biti bolgarski državljani; imeti morajo univerzitetno diplomo iz prava in pridobiti pravno usposobljenost z dokončanjem pripravništva na podlagi zakona o pravosodnem sistemu ter imeti zahtevane moralne in strokovne lastnosti v skladu s kodeksom etičnega ravnanja bolgarskih sodnikov in tožilcev.
Pogoji, zahteve in organizacija centraliziranih natečajev so določeni v oddelku II zakona o pravosodnem sistemu. V skladu s členom 184 zakona o pravosodnem sistemu je natečaj sestavljen iz pisnega in ustnega izpita, ki se oceni z lestvico šestih točk. Pisni izpit je sestavljen iz študije primera, s katero se ocenijo kandidatovo znanje in spretnosti. Natečaj vključuje tudi preizkus iz prava EU in človekovih pravic. Ustni izpit obsega razgovor s kandidatom o vprašanjih s posameznih pravnih področij ter o vprašanjih kodeksa etičnega ravnanja bolgarskih sodnikov in tožilcev v skladu z vnaprej objavljenim seznamom. Udeleženci, ki opravijo izpite, postanejo kandidati za sodnike, tožilce in preiskovalne sodnike začetnike ter morajo opraviti obvezno devetmesečno začetno usposabljanje na nacionalnem inštitutu za pravosodje. Po uspešno opravljenem začetnem usposabljanju udeleženci pridobijo status sodnikov, tožilcev in preiskovalnih sodnikov začetnikov ter dve leti delajo pod nadzorom izkušenega mentorja. Mentorstvo je sestavni del usposabljanja sodnikov, tožilcev in preiskovalnih sodnikov začetnikov. Mentorji se na nacionalnem inštitutu za pravosodje obsežno praktično usposabljajo, da bi kar najučinkoviteje opravljali svojo vlogo.
Druga možnost zaposlovanja v pravosodju je postopek iz člena 178(1) zakona o pravosodnem sistemu. Zadevni kolegij vrhovnega sodnega sveta določi število prostih delovnih mest na regionalnih in okrožnih sodiščih, zadevnih tožilstvih, upravnih sodiščih in v preiskovalnih organih, ki se zapolnijo z natečajem za prvo imenovanje. Število prostih delovnih mest se določi ob upoštevanju potreb zadevnega pravosodnega organa. Izbor se opravi na podlagi natečaja, ki vključuje pisni in ustni izpit (člen 184 zakona o pravosodnem sistemu). Uspešni kandidati so imenovani za sodnike, upravne sodnike, tožilce in preiskovalne sodnike. V nasprotju z natečajem za sodnike in tožilce začetnike se zahtevajo delovne izkušnje: tri leta izkušenj za položaj sodnika ali tožilca na regionalni ravni in osem let izkušenj za položaj okrožnega sodnika, upravnega sodnika, okrožnega tožilca ali preiskovalnega sodnika. Imenovani kandidati morajo v prvem letu po nastopu funkcije opraviti obvezno uvajalno usposabljanje (člen 259 zakona o pravosodnem sistemu) na nacionalnem inštitutu za pravosodje. V skladu s členom 259 zakona o pravosodnem sistemu se jim dodeli mentor, ki je sodnik ali tožilec.
Zakon o pravosodnem sistemu (v angleščini)
Kodeks etičnega ravnanja bolgarskih sodnikov in tožilcev (v angleščini in bolgarščini)
Oblika in vsebina začetnega usposabljanja
Obvezno začetno usposabljanje kandidatov za sodnike in tožilce začetnike traja devet mesecev v skladu s členom 258(1) zakona o pravosodnem sistemu.
Uvajalno usposabljanje v skladu s členom 249(1), točka 2, za novoimenovane sodnike, upravne sodnike, tožilce in preiskovalne sodnike na regionalni in okrožni ravni traja v povprečju en mesec ter obsega spletne module in usposabljanja v živo.
Programski svet zagotavlja nacionalnemu inštitutu za pravosodje svetovalno podporo pri pripravi in posodabljanju programov usposabljanja za začetno in uvajalno usposabljanje. Programe potrdi upravni odbor nacionalnega inštituta za pravosodje po uskladitvi z vrhovnim sodnim svetom.
Cilj programov začetnega in uvajalnega usposabljanja je razviti večfunkcionalne kompetence, vključno s pravnimi strokovnimi veščinami, sodniško etiko in nepravnimi kompetencami, povezanimi s poznavanjem gospodarskega, družbenega in kulturnega okvira. Usposabljanje na področju prava EU je bistveno za razumevanje vloge prava EU v nacionalnih pravnih sistemih in pravni državi. Evropsko pravo je vključeno v nacionalni program usposabljanja, poučuje pa se tudi v samostojnih modulih. Nacionalni inštitut za pravosodje je pripravil sklop virov za samostojno učenje o evropskem pravu, ki so 24 ur na dan in vse dni v tednu dostopni vsem, ki se pripravljajo za vstop v pravosodni poklic:
- nacionalna sodišča in pravo EU,
- postopki Sodišča Evropske unije,
- upravna sodišča in pravo EU,
- evropsko državljanstvo in notranje politike EU,
- pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah v EU,
- pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v EU.
Na spletni platformi za usposabljanje je na voljo tudi gradivo za samostojno učenje pravnega jezika v angleščini, ki vključuje video predstavitve, vaje za samostojno učenje in orodja za samoocenjevanje.
Usposabljanje kandidatov za sodnike in tožilce začetnike izvajajo stalni in začasni predavatelji inštituta. Pravila za izbiro predavateljev nacionalnega inštituta za pravosodje so določena v zakonu o pravosodnem sistemu in internem pravilniku za organizacijo in potek dejavnosti usposabljanja inštituta. Predavatelji so večinoma sodniki in tožilci; strokovnjaki zunaj pravosodja se napotijo začasno za specializirane teme, pri katerih je potrebno tako strokovno znanje.
Metodologija usposabljanja je praktična in vključuje simulirana sojenja, igranje vlog, dodeljevanje praktičnih nalog in vaj, sodelovalno učenje, dejavnosti v majhnih skupinah, razprave, študijske obiske, študije primerov, brainstorming, metodo snežne kepe, debate itd.
Nacionalni inštitut za pravosodje dejavno sodeluje v programu AIAKOS mreže EJTN in na tekmovanju THEMIS. Dvostransko sodelovanje z institucijami za izobraževanje v pravosodju po vsej Evropi ima prav tako pomembno vlogo v programu začetnega usposabljanja inštituta v smislu izmenjave dobrih praks in strokovnih izkušenj. Leta 2021 so se bolgarski kandidati za sodnike začetnike skupaj s kolegi iz Escuela Judicial v Španiji udeležili skupne spletne simulacije sodne obravnave, na kateri so razpravljali o priznanju in izvršitvi zaprosila na podlagi evropskega preiskovalnega naloga.
Obvezno začetno usposabljanje (v angleščini in bolgarščini).
Interni pravilnik za organizacijo in potek dejavnosti usposabljanja inštituta (v bolgarščini)
Zaključek začetnega usposabljanja in postopka pridobivanja kvalifikacij
Po opravljenem devetmesečnem usposabljanju kandidati za sodnike, tožilce in preiskovalne sodnike začetnike opravljajo zaključni izpit. Za zaključne izpite je odgovoren vrhovni sodni svet v sodelovanju z oddelkom za začetno usposabljanje pri nacionalnem inštitutu za pravosodje. Izpitne komisije z žrebom imenuje ustrezni kolegij vrhovnega sodnega sveta. Izpitne komisije izberejo zadeve in oblikujejo vprašanja za kandidate. Izpitne komisije sestavljajo:
- za pisne in ustne izpite kandidatov za sodnike začetnike – pet sodnikov okrožnih in pritožbenih sodišč ter dva rezervna člana,
- za izpite kandidatov za tožilce začetnike – pet tožilcev z okrožnih in pritožbenih tožilstev ter dva rezervna člana,
- za izpite kandidatov za preiskovalne sodnike začetnike – pet tožilcev z okrožnih in pritožbenih tožilstev ter dva rezervna člana.
Kandidati za sodnike začetnike opravljajo pisne izpite iz civilnega prava in postopka ter kazenskega prava in postopka. Med šesturnim pisnim izpitom morajo spisati sodbo. Na ustnih izpitih se od kandidatov pričakuje, da bodo ponudili pravne rešitve za dejanske zadeve.
Kandidati za tožilce začetnike opravljajo pisne in ustne izpite iz kazenskega prava in postopka. Pripraviti morajo obtožnico ali drug tožilski akt in odgovarjati na vprašanja izpitne komisije.
Kandidati za preiskovalne sodnike začetnike opravljajo pisne in ustne izpite iz kazenskega prava in postopka. Pripraviti morajo predlog za vložitev obtožnice zoper obdolženca. Ustni izpit vključuje odgovarjanje na praktična vprašanja o dejanski zadevi.
Rezultati izpitov se ocenijo z lestvico šestih točk. Povprečna ocena se pridobi na podlagi ocen pisnega in ustnega izpita in se nato pošlje ustreznemu kolegiju vrhovnega sodnega sveta. Kandidat za sodnika začetnika, tožilca začetnika in preiskovalnega sodnika začetnika mora doseči povprečno oceno, ki ni nižja od „4,50 (prav dobro)“. Kandidati, ki ne opravijo izpita, ponovno opravljajo pisni in ustni izpit, katerega rok je najmanj en mesec in najpozneje dva meseca po objavi njihove ocene. Če kandidat ponovno prejme oceno, nižjo od „4,50 (prav dobro)“, ne more biti imenovan za sodnika, tožilca ali preiskovalnega sodnika začetnika. Izpitni postopek je organiziran v skladu s pravilnikom o organizaciji in postopku za opravljanje izpitov kandidatov za sodnike, tožilce in preiskovalne sodnike začetnike ob koncu usposabljanja na nacionalnem inštitutu za pravosodje.
Novoimenovani sodniki, upravni sodniki, tožilci in preiskovalni sodniki na regionalni in okrožni ravni se morajo udeležiti uvajalnega usposabljanja na nacionalnem inštitutu za pravosodje. Med usposabljanjem se njihov napredek ocenjuje z različnimi ukrepi in orodji za formativno ocenjevanje, vključno s povratnimi informacijami iz sodelovanja v razpravah, študijah primerov, skupinskih dejavnostih, sejah z vprašanji in odgovori ter predstavitvah pred skupino.
Pravilnik o organizaciji in postopku za opravljanje izpitov kandidatov za sodnike, tožilce in preiskovalne sodnike začetnike ob koncu usposabljanja na nacionalnem inštitutu za pravosodje (v bolgarščini)