Splošni opis
Državna šola za pravosodne uradnike (v nadaljnjem besedilu: državna šola) je organizacijska enota pravosodne akademije, ki je pristojna za začetno usposabljanje sodnikov in državnih tožilcev. Pravosodna akademija je javna institucija, ki jo je leta 2010 ustanovilo ministrstvo za pravosodje in upravo. Zagotavlja stalno usposabljanje pravosodnih uradnikov (tj. sodnikov in državnih tožilcev) in svetovalcev v pravosodnih organih, začetno usposabljanje pripravnikov in kandidatov za sodnike in državne tožilce ter strokovno usposabljanje uslužbencev v pravosodju in drugih udeležencev v postopkih pred pravosodnimi organi (zakon o pravosodni akademiji, Narodne novine, Uradni list Republike Hrvaške, št. 54/2019).
Začetno usposabljanje sodnikov in državnih tožilcev je obvezno in traja eno leto. V generaciji udeležencev usposabljanja na državni šoli v študijskem letu 2021/2022 je vpisanih 97 udeležencev s statusom javnih uslužbencev, ki so zaposleni kot svetovalci v pravosodnih organih. V državni šoli se pridobivajo spretnosti in znanje, ki so potrebni za samostojno, odgovorno, neodvisno in nepristransko opravljanje nalog sodnikov na občinskih, gospodarskih in upravnih sodiščih ter nalog namestnikov občinskih državnih tožilcev.
Dostop do začetnega usposabljanja
Osebe, ki so redno zaposlene v javni upravi in so razporejene na delovna mesta svetovalcev v pravosodnih organih, morajo obvezno obiskovati državno šolo. Svetovalci v pravosodnih organih se v javni upravi zaposlijo na podlagi javnih razpisov za ta delovna mesta v skladu z zakonom o javnih uslužbencih (Narodne novine, Uradni list Republike Hrvaške, št. 92/2005, 140/2005, 142/2006, 77/2007, 107/2007, 27/2008, 34/2011, 49/2011, 150/2011, 34/2012, 38/2013, 37/2013, 1/2015, 138/2015, 102/2015, 61/2017, 70/2019, 98/2019). Kandidati za delovna mesta svetovalcev v pravosodnih organih morajo imeti zaključen univerzitetni študij na področju prava in opravljen pravosodni izpit.
Komisijo za izvedbo javnega razpisa imenuje vodja pristojnega pravosodnega organa. Kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje, so napoteni na pisni preizkus in strukturiran razgovor. Pisni preizkus obsega ocenjevanje znanja, sposobnosti in spretnosti kandidatov. Najboljši kandidati, ki se prijavijo za mesta svetovalcev v državnem tožilstvu, morajo opraviti varnostno preverjanje, ki ga opravi varnostno-obveščevalna agencija.
Oblika in vsebina začetnega usposabljanja
Strokovno usposabljanje se izvaja predvsem z izboljševanjem spretnosti in praktičnega znanja, ki so potrebni za opravljanje nalog v pravosodnih organih. Sestavljeno je iz delavnic, ki jih organizira pravosodna akademija, ter praktičnega dela v pravosodnih organih in po potrebi v drugih državnih organih. Teoretični del programa usposabljanja v pravosodju je enak za vse udeležence usposabljanja na državni šoli, ne glede na to, ali so to kandidati za sodnike ali državne tožilce, in ne glede na pravno področje, s katerim se ukvarjajo v svojem matičnem pravosodnem organu. Program usposabljanja v pravosodju sprejme upravni odbor na predlog programskega sveta pravosodne akademije. Udeleženci imajo v okviru praktičnega usposabljanja mentorje, ki spremljajo njihovo delo in jih pripravljajo za samostojno, odgovorno, neodvisno in nepristransko opravljanje pravosodnih nalog.
V študijskem letu 2021/2022 je za udeležence usposabljanja na državni šoli za pravosodne uradnike organiziranih 23 enodnevnih delavnic, ki zajemajo civilno in kazensko pravo, upravno pravo, pravo EU, etiko in veščine. Delavnice praviloma potekajo v živo, predavatelji pa so pravosodni uradniki (tj. sodniki in državni tožilci), univerzitetni profesorji ali drugi strokovnjaki.
Kar zadeva pravo EU, je posebna pozornost namenjena predlogu za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču Evropske unije, čezmejnemu sodelovanju in iskanju sodne prakse Sodišča Evropske unije. Sodelovanje v dejavnostih Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), Akademije za evropsko pravo (ERA) in drugih mednarodnih dejavnostih je prostovoljno; enako velja za učenje tujih jezikov.
Zaključek začetnega usposabljanja in postopka pridobivanja kvalifikacij
Zaključni izpit se opravlja pred komisijo za opravljanje zaključnega izpita na državni šoli za pravosodne uradnike (v skladu s pravilnikom o zaključnem izpitu na državni šoli za pravosodne uradnike, Narodne novine, Uradni list Republike Hrvaške, št. 25/2020, 108/2020). Komisijo za opravljanje zaključnega izpita sestavlja pet članov, tj. dva sodnika vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, sodnik višjega sodišča in dva namestnika glavnega državnega tožilca. Komisijo imenuje upravni odbor pravosodne akademije.
Zaključni izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela, v katerem se s praktičnimi primeri in problemskimi situacijami ocenijo pridobljeno praktično znanje in spretnosti, ki so potrebni za opravljanje pravosodnih nalog.
Zaključni izpit na državni šoli lahko opravljajo tudi osebe, ki niso obiskovale državne šole, vendar so po opravljenem pravosodnem izpitu pridobile vsaj štiri leta delovnih izkušenj na področju pravnih zadev. Zaključni izpit se lahko opravlja dvakrat, uspešno pa ga opravijo kandidati, ki zberejo najmanj 225 točk. Največje število točk, ki jih je mogoče doseči na zaključnem izpitu, je 300.
Po opravljenem zaključnem izpitu se kandidati za prvostopenjske sodnike prijavijo na prosta delovna mesta, ki jih razpiše državni sodni svet, kandidati za namestnike občinskih državnih tožilcev pa se prijavijo na prosta delovna mesta, ki jih razpiše državnotožilski svet. Kandidati lahko na strukturiranem razgovoru pred državnim sodnim svetom ali državnotožilskim svetom dosežejo največ 15 točk. Zadevna sveta kandidate z najvišjim skupnim številom točk napotita na psihološko testiranje oziroma varnostno preverjanje, ki ga opravi varnostno-obveščevalna agencija.
Kandidate za mesta prvostopenjskih sodnikov nato imenuje državni sodni svet, kandidate za mesta namestnikov občinskih državnih tožilcev pa državnotožilski svet.