Uredba o digitalizaciji – uradna obvestila držav članic

1. Nacionalni portali informacijske tehnologije za komunikacijo s sodišči ali drugimi organi

Člen 17(1), točka (a) – nacionalni portali informacijske tehnologije za komuniciranje s sodišči ali drugimi organi.

• Ime nacionalnega informacijskega portala in povezava nanj.

E-vloga: https://etoimik.rik.ee

• Informacije o tem, ali imajo dostop do portala samo državljani in/ali rezidenti in/ali pravne osebe s sedežem na ozemlju vaše države članice oziroma ali je tak dostop odobren tujim državljanom in/ali nerezidentom in pravnim osebam s sedežem na ozemlju druge države članice ter ali je dostop do nacionalnih portalov IT odobren tudi odvetnikom ali zastopnikom iz drugih držav članic.

Portal je dostopen vsakomur z estonskim elektronskim identifikacijskim orodjem (osebna izkaznica, mobilna identifikacija, pametna identifikacija). Tuji državljani lahko zaprosijo za e-rezidenstvo, kar med drugim omogoča uporabo elektronskih identifikacijskih orodij.

• Namen, za katerega se portal uporablja.

Portal se uporablja za predložitev dokumentov, prejemanje dokumentov in dostop do spisov v sodnih postopkih. Poleg tega omogoča dostop do koledarja, rokov in opomnikov v zvezi s sodnimi postopki. Dokumente je mogoče predložiti policiji in državnemu tožilstvu ter prek portala dostopati do spisa kazenske zadeve. Uporabniki portala lahko vložijo predlog za izvršbo in dostopajo do podatkov iz kazenskih evidenc.

• Metode, ki se uporabljajo za identifikacijo uporabnikov.

Osebna izkaznica, mobilna identifikacija, pametna identifikacija in, za zapornike, prepoznavanje obraza (potrebna je elektronska identifikacija).

• Morebitne posebne zahteve za uporabo portala.

Odvetniki ter državni in lokalni vladni uradniki morajo za komunikacijo s sodiščem uporabljati samo portal za e-vloge. Če uporabnik portala v 20 dneh ne sprejme dokumentov, ki mu jih je poslalo sodišče, bo njegova pravica do uporabe portala omejena.

2. Nacionalno pravo o videokonferencah v civilnih in gospodarskih zadevah

Člen 17(1), točka (b) – nacionalno pravo o videokonferencah v civilnih in gospodarskih zadevah.

Informacije v tem oddelku bi morale osebam, ki bodo sodelovale na videokonferencah, zagotoviti dovolj podatkov o nacionalnem pravu in postopkih, da se jim omogoči udeležba na narokih na daljavo. Informacije morajo vključevati naslednje:

• Informacije o veljavnem nacionalnem pravu in postopkih, vključno z veljavnimi procesnimi pravicami in zaščitnimi ukrepi, za izvajanje narokov prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo.

Udeležba na naroku v civilnih postopkih je urejena v členu 350 zakonika o civilnem postopku.

Člen 350: narok z udeležbo na daljavo

(1) Sodišče lahko izvede narok z udeležbo na daljavo, tako da se stranki v postopku ali njenemu zastopniku ali svetovalcu omogoči, da v času naroka ni navzoč na kraju naroka in da izvaja procesna dejanja v realnem času z druge lokacije.

(2) Tudi pričo ali izvedenca je mogoče zaslišati na način, opisan v odstavku 1 tega člena, in stranka v postopku, ki se nahaja na drugi lokaciji, pa jim lahko postavlja vprašanja.

(3) Na naroku, ki poteka z udeležbo na daljavo, mora biti pravica vsake stranke v postopku, da poda navedbe, predloge in vloge ter oblikuje mnenje o navedbah, predlogih in vlogah drugih strank v postopku, zagotovljena na tehnično varen način, to pa velja tudi za vse druge okoliščine na naroku, kadar se v realnem času, tako slikovno kot zvočno, prenašajo od stranke na drugi lokaciji do sodišča in obratno. Priča se lahko zasliši tudi po telefonu v skladu s pravili za naroke z udeležbo na daljavo, če glavne stranke in priča oziroma v postopku na predlog samo priča s tem soglašajo.

• Informacije o tem, ali je v skladu členom 5 uredbe o digitalizaciji dovoljena uporaba videokonferenc samo za sodišča ali pa je to omogočeno tudi drugim organom. Če imajo tudi drugi organi pravno podlago za izvajanje videokonferenc, navedite, kateri organi in za katere postopke.

Na podlagi zgoraj navedenega zakonika lahko naroke prek videokonference vodijo predvsem sodišča.

• Informacije o tem, ali nacionalno pravo sodišču ali pristojnemu organu dopušča, da po uradni dolžnosti razpiše narok.

Sodišče mora odločiti, ali je izvedba naroka prek videokonference mogoča in potrebna. Sodišče bo med drugim ugotovilo, ali lahko stranke v postopku sodelujejo prek videokonference.

• Informacije o videokonferenčni tehnologiji, ki je na voljo v vaši državi članici, ali o videokonferenčni platformi/rešitvi, ki se najpogosteje uporablja.

Uporabljajo se Skype (običajen), Cisco (ki je lokalna in najvarnejša rešitev) in Microsoft Teams. Med njimi se najpogosteje uporablja Cisco, ki je združljiv z opremo in informacijskimi sistemi, ki se trenutno uporabljajo na sodiščih.

• Informacije o postopkovnih zahtevah za stranko, da poda mnenje o uporabi videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo za izvedbo naroka.

Uporabljajo se pravila o narokih iz zakonika o civilnem postopku.

• Informacije o tem, ali nacionalno pravo vsebuje določbe o snemanju zaslišanja, in, v primeru pritrdilnega odgovora, informacije o hrambi in razširjanju posnetka.

Sodišča uporabljajo programsko opremo SALME (tehnologija za pretvorbo govora v besedilo). V Estoniji se vsi naroki snemajo. Sodišče odloči, ali bo pripravilo prepis posnetka ali pa bo sestavilo zapisnik, ki bo vključeval besedilo in del zvočnega posnetka. SALME je programska oprema, razvita za sodišča za snemanje narokov in izdelavo prepisov posnetkov. Za uporabo zapisnika in prepisa, ki se pripravita s programom SALME, stranke v postopku ne potrebujejo nobene posebne programske opreme.

• Informacije o tem, kako je zagotovljena zaupnost komunikacije med odvetnikom in stranko pred in med videokonferenco.

Ni posebnih pravil, ki bi zagotavljala zaupnost komunikacije med odvetnikom in stranko med videokonferenco. Odvetniki pokličejo stranko ali uporabijo druge komunikacijske kanale.

• Informacije o praktičnih ureditvah za izvedbo in vodenje naroka, vključno z informacijami o tem, ali se uporablja tehnologija pretvorbe govora v besedilo.

Udeležencem naroka prek videokonference se pošljejo potrebne informacije skupaj z vabilom na narok. Pri snemanju narokov se uporablja tehnologija pretvorbe govora v besedilo. Besedilo se udeležencem med narokom ne prikazuje v realnem času, temveč se uporablja za evidentiranje poteka naroka.

• Informacije o dostopu do videokonferenc za stranke in njihove zastopnike, vključno z invalidi.

Vse potrebne informacije so navedene v vabilu na narok. Sodišče bo med drugim preučilo, ali je mogoče, da osebe sodelujejo na naroku prek videokonference (npr. osebe z okvaro sluha in osebe brez dostopa do elektronskih sredstev). Estonija ponuja možnost sodelovanja v naroku na daljavo na sodišču ali v državni stavbi, ki je najbližje kraju stalnega prebivališča osebe.

• Metode identifikacije in avtentikacije strank.

Sodišča ne uporabljajo posebne rešitve za elektronsko identifikacijo. Sodišče lahko od stranke v postopku zahteva, da na zaslonu pokaže svojo osebno izkaznico; zagovornik lahko potrdi, da je zadevna oseba prava oseba; sodišče lahko zahteva, da se pošljejo podatki o dokumentu in/ali da stranka v postopku pošlje elektronsko podpisano potrdilo itd.

• Kako lahko stranke postavljajo vprašanja in drugače smiselno sodelujejo?

To je odvisno od situacije in tehnične rešitve, ki jo oseba uporablja za sodelovanje. Večina videokonferenčnih rešitev ponuja funkcijo dvigovanja rok ali možnost pogovora. Sodišče vodi postopek in po potrebi omogoči postavljanje vprašanj itd.

• Kako lahko stranke uveljavljajo svojo pravico do tolmačenja?

Uporabljajo se splošna pravila glede tolmačenja. Tolmač lahko sodeluje prek videokonference.

Členi 32–36 zakonika o civilnem postopku

Člen 32: Delovni jezik sodišča

(1) Sodni postopki in upravno poslovanje na sodišču potekajo v estonskem jeziku.

(2) Evidenca postopkov na narokih in vseh drugih postopkovnih dejanjih se vodi v estonskem jeziku. Sodišče lahko, če je to potrebno za pravilen prikaz pričanja ali izjave, ki sta bila podana na naroku v tujem jeziku, poleg prevoda v estonski jezik v evidenco vključi tudi zapis v jeziku, v katerem sta bila pričanje ali izjava podana.
[RT I 2008, 59, 330 – začetek veljavnosti 1.1.2009]

Člen 33: Dokumenti v tujem jeziku v sodnih postopkih

(1) Če zahtevek, vloga, predlog, pritožba ali ugovor, ki ga je stranka v postopku vložila pri sodišču, ni v estonskem jeziku, sodišče od osebe, ki je vložila listino, zahteva, da predloži njen estonski prevod do roka, ki ga določi sodišče. Če listinski dokaz, ki ga sodišču predloži stranka v postopku, ni v estonskem jeziku, sodišče od osebe, ki je predložila dokaz, zahteva, da predloži njegov estonski prevod do roka, ki ga določi sodišče, razen če bi bilo nerazumno zahtevati prevod dokumenta glede na njegovo vsebino ali obseg in druge stranke v postopku ne nasprotujejo sprejetju dokazov v jeziku, ki ni estonski jezik.

(2) Sodišče lahko zahteva overitev prevoda s strani sodnega tolmača ali notarja ali pa prevajalca opozori na odgovornost, ki izhaja iz zavestno napačnega prevoda.

(3) Če prevod ni predložen do roka, se lahko sodišče odloči, da ne bo upoštevalo sodnega zahtevka, vloge, predloga, pritožbe, ugovora ali listinskega dokaza.

(4) Sodišče poskrbi za prevod sodne odločbe v tuj jezik za stranko v postopku strogo na zahtevo stranke in pod pogojem, da stranka nima zastopnika v postopku in da ji je bila dodeljena finančna pomoč za kritje stroškov prevajanja. Sodišče poskrbi za prevod sodne odločbe za osebo iz odstavka 4 člena 34 tega zakonika v imenu Republike Estonije ne glede na to, ali ima oseba zastopnika ali ji je bila dodeljena finančna pomoč.
[RT I 2008, 59, 330 – začetek veljavnosti 1.1.2009]

Člen 34: Sodelovanje tolmača ali prevajalca v postopkih

(1) Če stranka v postopku ne obvlada estonskega jezika in nima zastopnika v postopku, sodišče, če je to mogoče, na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v postopek vključi tolmača ali prevajalca. Pridobitev take pomoči ni potrebna, če so navedbe stranke v postopku razumljive sodišču in drugim strankam v postopku.
[RT I 2008, 59, 330 – začetek veljavnosti 1.1.2009]

(2) Če sodišče ne more takoj pridobiti pomoči tolmača ali prevajalca, izda sklep, s katerim stranki v postopku, ki potrebuje tolmača ali prevajalca, odredi, naj v roku, ki ga določi sodišče, zagotovi pomoč tolmača ali prevajalca ali zastopnika, ki obvlada estonski jezik. Neizpolnitev te zahteve sodišču ne preprečuje, da odloči o zadevi. Če je oseba, ki ne izpolni te zahteve, tožeča stranka, lahko sodišče sodni zahtevek zavrne.

(3) Preden tolmač ali prevajalec nadaljuje s tolmačenjem ali prevajanjem v postopku, je opozorjen na odgovornost, povezano z napačnim tolmačenjem ali prevajanjem, tolmač ali prevajalec pa podpiše ustrezno potrdilo. Opozorilo ni potrebno, če je tolmač ali prevajalec zaprisegel za takšno tolmačenje ali prevajanje v skladu s pravili iz zakona o zapriseženih tolmačih.

(4) Pomoč tolmača ali prevajalca mora biti zagotovljena v postopku za namestitev osebe v varovano ustanovo in v postopku za določitev zakonitega skrbništva za osebo.
[RT I 2008, 59, 330 – začetek veljavnosti 1.1.2009]

(5) V postopek za pogodbenega zastopnika ali svetovalca stranke v postopku ni vključen noben tolmač ali prevajalec.
[RT I 2008, 59, 330 – začetek veljavnosti 1.1.2009]

Člen 35: Uporaba pomoči tolmača ali prevajalca za gluhe, neme ali gluhoneme stranke v postopku

Če je stranka v postopku gluha, nema ali gluhonema, se ji potek postopka posreduje v pisni obliki ali pa se v postopek vključi pomoč tolmača ali prevajalca.

Člen 36: Prisega in podpisano potrdilo osebe, ki ne obvlada estonskega jezika

(1) Oseba, ki ne govori estonskega jezika, v jeziku, ki ga obvlada, priseže ali poda podpisano izjavo, da je bila opozorjena na svojo odgovornost.

(2) Podpisano potrdilo je pripravljeno v obliki prisege ali opozorila v estonskem jeziku, ki se osebi prevede ustno, preden podpiše.

• Kako je zagotovljena možnost pregleda ali predložitve materialnih dokazov med videokonferenco?

Stranke v postopku lahko predložijo materialne dokaze z uporabo vseh elektronskih komunikacijskih kanalov, pri čemer jih je mogoče med narokom predstaviti udeležencem s prikazom potrebnih dokumentov na zaslonu (odvisno od možnosti posamezne tehnične rešitve, ki se uporablja).

3. Nacionalno pravo o videokonferencah v kazenskih zadevah

Člen 17(1), točka (b) – nacionalno pravo o videokonferencah v kazenskih zadevah.

Zaslišanje na daljavo v kazenskem postopku je urejeno v členu 69 zakonika o kazenskem postopku.

Člen 69: zaslišanje na daljavo

(1) Organ, pristojen za postopek, lahko odredi zaslišanje osebe na daljavo, če je zaslišanje osebe v živo zapleteno ali nerazumno obremenjujoče ali če je zaslišanje na daljavo potrebno za zaščito interesov osebe.
[RT I, 6.5.2020, 1 – začetek veljavnosti 7.5.2020]

(2) V tem zakoniku zaslišanje na daljavo pomeni zaslišanje:
1) z uporabo tehnične rešitve, ki omogoči, da se izjava ali pričanje zaslišane osebe vidi in sliši neposredno prek prenosa v živo, osebi pa se lahko postavljajo vprašanja;
2) po telefonu, ki omogoči, da se neposredno sliši izjava ali pričanje zaslišane osebe in se ji lahko postavljajo vprašanja.
[RT I, 6.5.2020, 1 – začetek veljavnosti 7.5.2020]

(3) [Razveljavljeno – RT I, 6.5.2020, 1 – začetek veljavnosti 7.5.2020]

(4) V zapisnik o zaslišanju na daljavo se vpiše zaznamek, da je bila priča opozorjena, naj ne zavrne podajanja izjave ali pričanja brez zakonske podlage in naj ne poda zavestno lažne izjave ali zavestno lažnega pričanja.
[RT I 2004, 46, 329 – začetek veljavnosti 1.7.2004]

(5) Če je za zaslišanje osebe, ki se nahaja v tuji državi, potrebna pomoč sodnega organa tuje države, se uporabljajo določbe člena 489⁴¹ tega zakonika, kadar zaslišanje poteka na podlagi sporazuma o sodelovanju med državami članicami Evropske unije, v drugih primerih pa se uporabljajo določbe člena 468 tega zakonika.
[RT I, 11.3.2023, 2 – začetek veljavnosti 1.5.2023]

(6) Minister, pristojen za področje politike, lahko določi podrobnejše zahteve za ureditev zaslišanja na daljavo.

• Informacije o postopkovnih zahtevah, na podlagi katerih je dano soglasje za uporabo videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo za obravnavo.

Za zaslišanje prič na daljavo veljajo splošne zahteve, določene za zaslišanje prič, in za zaslišanje prič na daljavo ni potrebno posebno soglasje.

V sodnih postopkih je zaslišanje na daljavo po telefonu dovoljeno le, če priča v to privoli.

Zakonik o kazenskem postopku, člen 287. Zaslišanje prič:

(4) Priča, ki ji je bil dodeljen psevdonim, se zasliši po telefonu v skladu s pravili iz člena 67(5) in člena 69(2)(2) tega zakonika. Stranke v postopku postavljajo vprašanja taki priči prek sodnika.

(5) Sodišče lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti dovoli zaslišanje na daljavo v skladu s pravili iz člena 69 tega zakonika ali uporabi pregrado, ki preprečuje, da bi obdolženec videl pričo. Razen v primeru iz odstavka 4 tega člena je zaslišanje na daljavo po telefonu dovoljeno le s soglasjem obdolženca.

• Informacije o tem, kako se osumljeni, obdolženi ali obsojeni osebi ali osebi, na katero sklep vpliva, kot je opredeljena v členu 2(10) Uredbe (EU) 2018/1805, zagotovi dostop do potrebne videokonferenčne infrastrukture, tudi v zvezi z invalidi.

Vse potrebne informacije so navedene v vabilu na narok. Sodišče bo med drugim preučilo, ali je mogoče, da osebe sodelujejo na naroku prek videokonference (npr. osebe z okvaro sluha in osebe brez dostopa do elektronskih sredstev). Estonija ponuja možnost sodelovanja na sodišču ali v državni stavbi, ki je najbližje kraju stalnega prebivališča osebe.

• Informacije o tem, kako je zagotovljena zaupnost komunikacije med odvetnikom in stranko pred in med zaslišanjem prek videokonference.

Ni posebnih pravil, ki bi zagotavljala zaupnost komunikacije med odvetnikom in stranko med videokonferenco. V praksi odvetniki pokličejo stranko ali uporabijo katerikoli drug komunikacijski kanal v postopku.

• Informacije o tem, kako so nosilci starševske odgovornosti ali drugi ustrezni odrasli obveščeni o zaslišanju otroka prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo – kako se upošteva otrokova korist?

Zaslišanje otroka na daljavo mora potekati ob spoštovanju splošnih zahtev za upoštevanje otrokove koristi. Oseba, ki izvaja postopkovno dejanje, strokovni delavec za zaščito otrok, socialni delavec, učitelj ali psiholog med drugim oceni ustreznost zaslišanja na daljavo za izvedbo zaslišanja otroka.

Člen 70: posebna pravila za zaslišanje mladoletne priče

(1) Sodni organ lahko od strokovnega delavca za zaščito otrok, socialnega delavca, učitelja ali psihologa zahteva, da je navzoč pri zaslišanju mladoletne priče.
[RT I, 11.7.2013, 1 – začetek veljavnosti 1.9.2013]

(2) Če organ, pristojen za postopek, ni opravil ustreznega usposabljanja, je pomoč strokovnega delavca za zaščito otrok, socialnega delavca, učitelja ali psihologa za zaslišanje mladoletnika obvezna, če:
[RT I, 11.7.2013, 1 – začetek veljavnosti 1.9.2013]

1. je priča mlajša od desetih let in bi večkratna zaslišanja lahko škodljivo vplivala na duševno počutje mladoletnika;
2. je priča mlajša od 14 let in se zaslišanje nanaša na nasilje v družini ali spolno zlorabo;
3. ima priča govorno ali senzorno okvaro ali intelektualno oviranost ali trpi za duševnimi motnjami.
   (a) informacije o tem, ali nacionalno pravo predvideva snemanje zaslišanja, in, v primeru pritrdilnega odgovora, informacije o hrambi in razširjanju posnetka; Informacije o tem, ali se uporablja tehnologija pretvorbe govora v besedilo.

Zaslišanj v predkazenskem postopku ni treba posneti. Oseba, ki izvaja procesno dejanje, odloči, ali je to potrebno in upravičeno. Če se zaslišanje posname, se posnetek hrani skupaj z gradivom kazenske zadeve.

Sodišča uporabljajo programsko opremo SALME (tehnologija za pretvorbo govora v besedilo).

Člen 148: priloga k poročilu o preiskovalnem ali drugem postopkovnem dejanju

(1) Kadar je to potrebno, se lahko poleg navedbe dokaznih informacij v poročilu o preiskovalnem ali drugem postopkovnem dejanju take informacije evidentirajo v obliki fotografije, posnetka, zvočnega ali video posnetka ali risbe ali ponazorijo na kakršen koli drug način.

(2) V kazenski spis se skupaj s poročilom vključi fotografija, risba ali katero koli drugo ponazoritveno gradivo, medtem ko se posnetki ter zvočni ali video posnetki zapakirajo in hranijo skupaj z gradivom kazenske zadeve.

Naroki se zvočno posnamejo, sodišče pa se lahko odloči tudi za video posnetek naroka ali katere koli njegove faze. Izjeme od obveznosti snemanja so določene v členu 156(4) zakonika o kazenskem postopku.

Člen 156: zvočni in video posnetek naroka

(1) Naroki se zvočno snemajo. Sodišče lahko naredi tudi zvočni ali video posnetek naroka ali katere koli njegove faze.
[RT I, 31.5.2018, 2 – začetek veljavnosti 1.1.2019]

(2) Kadar se naredi zvočni ali video posnetek naroka ali dejanja, ki ga opravi sodišče, lahko sodišče posnetek uporabi za dopolnitev in natančnejšo opredelitev zapisnika ustreznega postopka pred sodiščem.

(3) Popravljanje zvočnega ali video posnetka ni dovoljeno.

(4) Odločitev, da se narok ne posname, se lahko sprejme, če:

1. se pred narokom ali na naroku ugotovi, da je snemanje tehnično nemogoče, in če je sodišče prepričano, da je izvedba naroka brez snemanja smotrna in v skladu z interesi strank v sodnem postopku;
2. narok poteka zunaj prostorov sodišča;
3. se narok izvede za razglasitev odločitve sodišča v zadevi;
4. gre za narok pred vrhovnim sodiščem.

[RT I, 31.5.2018, 2 – začetek veljavnosti 1.1.2019]

(5) Naroki se snemajo digitalno v zvočni ali video obliki.
[RT I, 23.2.2011, 1 – začetek veljavnosti 1.9.2011]

• Informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih v skladu z nacionalnim pravom, ki bi jih lahko osumljena, obdolžena ali obsojena oseba ali oseba, na katero sklep vpliva uporabila v primeru kršitve zahtev ali jamstev iz člena 6 uredbe o digitalizaciji.

Stranka v sodnem postopku lahko med postopkom vloži zahtevo za uveljavljanje pravic iz člena 6, vendar če ji sodišče ne ugodi, v sodnem postopku v zvezi z njo ni mogoče vložiti pritožbe. Zoper njo se lahko vloži pritožba na podlagi člena 318 zakonika o kazenskem postopku.

• Informacije o videokonferenčni tehnologiji, ki je na voljo v vaši državi članici, ali o videokonferenčni platformi/rešitvi, ki se najpogosteje uporablja.

Uporabljajo se Skype (običajen), Cisco (ki je lokalna in najvarnejša rešitev) in Microsoft Teams.

• Informacije o praktičnih ureditvah za organizacijo in izvedbo naroka. Na kateri organ se je treba obrniti? Ali obstajajo kakršne koli posebne zahteve (npr. potrebne informacije, ki jih je treba zagotoviti) za vzpostavitev stika s tem organom?

Če narok poteka v okviru sodnega postopka, se izvede na podlagi evropskega preiskovalnega naloga (ki ga organizirata tožilstvo in sodišče).

• Ali se v okviru narokov uporablja tehnologija pretvorbe govora v besedilo?

Sodišča uporabljajo programsko opremo SALME (tehnologija za pretvorbo govora v besedilo). V Estoniji se vsi naroki snemajo. Sodišče odloči, ali bo pripravilo prepis posnetka ali pa bo sestavilo zapisnik, ki bo vključeval besedilo in del zvočnega posnetka.

• Način identifikacije in avtentikacije osumljene, obdolžene ali obsojene osebe ali osebe, na katero sklep vpliva.

Sodišča ne uporabljajo posebne rešitve za elektronsko identifikacijo. Sodišče lahko od stranke v postopku zahteva, da na zaslonu pokaže svojo osebno izkaznico; zagovornik lahko potrdi, da je zadevna oseba prava oseba; sodišče lahko zahteva, da se pošljejo podatki o dokumentu in/ali da stranka v postopku pošlje elektronsko podpisano potrdilo itd.

• Kako lahko osumljena, obdolžena ali obsojena oseba ali oseba, na katero sklep vpliva, postavlja vprašanja in kako drugače smiselno sodeluje?

To je odvisno od situacije in tehnične rešitve, prek katere oseba sodeluje. Večina videokonferenčnih rešitev ponuja funkcijo dvigovanja rok ali možnost pogovora. Če sodišče vodi postopek, omogoči priložnost za postavljanje vprašanj itd.

• Kako lahko osumljena, obdolžena ali obsojena oseba ali oseba, na katero sklep vpliva, uveljavlja pravico do tolmačenja?

Uporabljajo se splošna pravila glede tolmačenja.

Člen 10: jezik kazenskega postopka

(1) Jezik kazenskega postopka je estonščina. S soglasjem organa, pristojnega za postopek, strank v postopku in glavnih strank v sodnem postopku se lahko kazenski postopek vodi tudi v drugem jeziku, če organ in zadevne stranke obvladajo ta jezik.

(2) Osumljencem, obdolžencem, žrtvam, civilnim tožencem in tretjim osebam, ki ne obvladajo estonskega jezika, je zagotovljena pomoč tolmača ali prevajalca. Organ, pristojen za postopek, v primeru dvoma preveri znanje estonskega jezika, ki ga ima zadevna oseba. Če ni mogoče ugotoviti, ali oseba obvlada estonski jezik, ali če se tako znanje izkaže za nezadostno, se osebi zagotovi pomoč tolmača ali prevajalca.
[RT I, 6.1.2016, 5 – začetek veljavnosti 16.1.2016]

(8) Tolmačenje se osumljencu ali obdolžencu zagotovi nemudoma, pisni prevodi dokumentov pa se mu zagotovijo v razumnem roku, tako da to ne vpliva negativno na uveljavljanje njegove pravice do obrambe.
[RT I, 4.10.2013, 3 – začetek veljavnosti 27.10.2013]

(9) Zoper zavrnitev zagotovitve prevoda ali delnega prevoda v skladu s tem členom se je mogoče pritožiti v skladu z določbami členov 228 ali 229 ali v skladu s poglavjem 15 tega zakonika.
[RT I, 6.1.2016, 5 – začetek veljavnosti 16.1.2016]

• Kako se preprečita nepooblaščen dostop do občutljivih podatkov ali pretok podatkov do neznanih subjektov?

Dokumenti v zvezi s postopkom so dostopni osebam, ki so stranke v postopku. Do dokumentov je mogoče dostopati prek javnega portala E-vloga z uporabo varnih rešitev za avtentikacijo (osebna izkaznica, mobilna identiteta in pametna identiteta). Strankam se za narok pošljeta edinstveno vabilo in povezava. V večini primerov so naroki odprti za javnost, zato ni treba uvesti dodatnih varnostnih ukrepov. Uporabljena programska oprema omogoča nadzor, ki zagotavlja, da so navzoče samo povabljene osebe. Če je zadeva zaupna ali je pomembno zagotoviti, da oseba je oseba pri udeležbi prek videokonference sama, lahko sodišče določi, da lahko druga stranka sodeluje samo prek videokonference na sodišču (ki je najbližje osebi).

4. Takse za postopke v civilnih in gospodarskih zadevah

Člen 17(1), točka (c) – Takse v civilnih in gospodarskih postopkih.

• Postopki iz uredb (ES) št. 1896/2006, (ES) št. 861/2007, (EU) št. 655/2014 in (ES) št. 805/2004.
• Postopki za priznanje, razglasitev izvršljivosti ali zavrnitev priznanja iz uredb (EU) št. 650/2012, (EU) št. 1215/2012 in (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Sveta (ES) št. 4/2009, (EU) 2016/1103, (EU) 2016/1104 in (EU) 2019/1111.

Ob vložitvi vloge za evropski plačilni nalog pri estonskem sodišču je treba plačati državno takso v enakem znesku kot ob vložitvi nacionalne vloge. Ob vložitvi vloge za evropski plačilni nalog pri estonskem sodišču znaša državna taksa enak znesek kot ob vložitvi nacionalne vloge, tj. 3 % skupne terjatve (zneska zahtevanega denarja, tj. vsote glavnice in stranskih terjatev), vendar ne manj kot 65 EUR.

Kadar se pospešen postopek za izdajo plačilnega naloga spremeni v redni sodni postopek (postopek za obravnavo posameznih zahtevkov), se za sodni zahtevek plača dodatna državna taksa v obsegu, ki ga državna taksa, plačana ob vložitvi vloge za pospešen postopek za izdajo plačilnega naloga, ne krije. V postopku na predlog je znesek državne takse odvisen od zahtevanega denarnega zneska. Na primer, znesek državne takse, ki se plača v postopku na predlog za zahtevek do 350 EUR, znaša 100 EUR, za zahtevek od 351 do 500 EUR znaša 140 EUR, za zahtevek od 501 do 750 EUR pa znaša 175 EUR itd.

Ob vložitvi vloge za evropski postopek v sporih majhne vrednosti pri estonskem sodišču je državna taksa enaka kot ob vložitvi nacionalne vloge. Znesek državne takse je odvisen od zneska zahtevanega denarja. Znesek državne takse za terjatev v višini 500 EUR na primer znaša 140 EUR, za terjatev v višini 1 000 EUR znaša 245 EUR, za terjatev v višini 1 500 EUR znaša 280 EUR in za terjatev v višini 2 000 EUR znaša 315 EUR.

Postopki za priznanje, razglasitev izvršljivosti ali zavrnitev priznanja so oproščeni plačila državne takse.

• Postopki v zvezi z izdajo, popravkom in umikom izvlečkov iz Uredbe (ES) št. 4/2009, evropskega potrdila o dedovanju in dokazil iz Uredbe (EU) št. 650/2012, potrdil iz Uredbe (EU) št. 1215/2012, potrdil iz Uredbe (EU) št. 606/2013, dokazil iz Uredbe (EU) 2016/1103, dokazil iz Uredbe (EU) 2016/1104 in potrdil iz Uredbe (EU) 2019/1111.

V teh postopkih ni treba plačati državne takse ob začetku postopka pred sodiščem.

• Postopki, ki se začnejo s prijavo terjatve s strani tujega upnika v postopku v primeru insolventnosti na podlagi člena 53 Uredbe (EU) 2015/848.

V teh postopkih ni treba plačati državne takse ob začetku postopka pred sodiščem.

• Komunikacija med fizičnimi ali pravnimi osebami ali njihovimi zastopniki in osrednjimi organi na podlagi Uredbe (ES) št. 4/2009 in Uredbe (EU) 2019/1111 ali pristojnimi organi na podlagi poglavja IV Direktive 2003/8/ES.

V teh postopkih ni treba plačati državne takse ob začetku postopka pred sodiščem.

5. Načini elektronskega plačevanja

Člen 17(1), točka (d) – načini elektronskega plačevanja.

Informacije v tem oddelku morajo vsebovati informacije o elektronskih plačilnih sredstvih, ki so na voljo v vaši državi članici, kot so kreditne kartice, debetne kartice, digitalne denarnice in bančna nakazila. Informacije bi morale vključevati tudi ukrepe, ki jih je vaša država članica sprejela, da bi omogočila dostop do teh elektronskih plačilnih sredstev. Če je bančno nakazilo eno od plačilnih sredstev v vaši državi članici in če obstaja en sam bančni račun za vse organe, pri katerih je treba opraviti plačilo, je treba navesti tudi podatke o tem bančnem računu. Informacije bi morale vključevati tudi podrobnosti o morebitni omejitvi načinov elektronskega plačila samo na nekatere postopke (in navesti, za katere postopke gre, če so na voljo) ter o možnosti uporabe načinov elektronskega plačila za druge namene, kot so plačila glob, ki jih naloži sodišče, stroški izvedencev ali prič.

Državna taksa se lahko plača samo z bančnim nakazilom. Kreditnih kartic se ne sprejemajo. Za vsa plačila, namenjena sodiščem, je prejemnik ministrstvo za finance. V plačilnem nalogu morata biti navedena ministrstvo za finance kot prejemnik zneska, ki se nakaže državnim organom in skladom, ki jih ustanovi država, ter številka bančnega računa. Vsak organ ima svojo referenčno številko, na podlagi katere državna blagajna prenese prejeti znesek na račun ustreznega organa v okolju e-Državne blagajne.

Državne takse za dejanja, izvedena v sodnih postopkih, vplačila osnovnega kapitala, zavarovanje s premoženjem in varščina se plačajo na račune ministrstva za finance:

• SEB Pank – a/c EE571010220229377229 (SWIFT: EEUHEE2X),
• Swedbank – a/c EE062200221059223099 (SWIFT: HABAEE2X),
• Luminor Bank – a/c EE221700017003510302 (SWIFT: RIKOEE22),
• LHV Pank – a/c EE567700771003819792 (BIC/SWIFT: LHVBEE22).

Praviloma je treba državne takse plačati z uporabo edinstvene referenčne številke, pridobljene od sodišča. Če vam v sodni odločbi ali v postopkovnem sistemu za plačilo določenega zahtevka za državno takso ni bila dodeljena edinstvena referenčna številka, se referenčna številka ne uporablja, pri plačilu državne takse pa je treba na plačilnem dokumentu navesti natančno ime dejanja, za katero se plača državna taksa. Referenčna številka se prav tako ne uporablja, kadar se državna taksa plača, preden se zahteva izvedba dejanja.

Pri predložitvi dokumenta prek portala E-vloga je mogoče tudi takoj plačati s tem povezane sodne stroške prek bančne povezave, priložiti plačilni nalog za že plačane stroške ali pridobiti edinstveno referenčno številko, potrebno za izvedbo plačila, in plačilo opraviti zunaj portala E-vloga. Plačila, opravljena v javnem portalu E-vloga prek bančne povezave, se takoj povežejo z edinstveno referenčno številko. Vsi zahtevki za sodne stroške, navedeni v javnem portalu E-vloga, so prikazani tudi na računu osebe za državne takse in zavarovanja v okolju e-Davčna uprava/e-Carina.

6. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi decentraliziranega sistema informacijske tehnologije

Člen 17(2) – Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah.

Estonija lahko člena 5 in 6 uredbe o digitalizaciji začne uporabljati pred 1. majem 2025.

7. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah

Člen 17(2) – obvestilo o zgodnji uporabi decentraliziranega sistema IT

Trenutno decentraliziranega sistema IT ni mogoče uporabljati pred datumom začetka uporabe, določenim v skladu s členom 26(3).

8. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v kazenskih zadevah

Organi, navedeni v členu 17(1), točka (e)

V dopisu se zahteva navedba organov, ki so pristojni na podlagi pravnih aktov iz prilog I in II k Uredbi (EU) 2023/2844, če Komisija o njih še ni bila uradno obveščena v skladu z navedenimi pravnimi akti.

Organi so obveščeni, če potrebno predhodno delo (tehnične rešitve so pripravljene v potrebnem obsegu) to omogoča. Seznam organov bomo poslali z zamudo.