Uredba o digitalizaciji – uradna obvestila držav članic

1. Nacionalni portali informacijske tehnologije za komunikacijo s sodišči ali drugimi organi

Nacionalni IT portal sodstva se imenuje "Portal e-Sodstvo".

Povezava do portala: https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html

Portal omogoča dostop za različne nivoje uporabnikov:

1. registrirani uporabniki: lahko se prijavi kdorkoli (za registracijo je potreben zgolj elektronski naslov), ta nivo uporabnikov lahko dostopa do določenih javnih informacij (npr. zemljiška knjiga);
2. kvalificirani uporabniki: za registracijo se zahteva kvalificirano digitalno potrdilo slovenskih izdajateljev potrdil, ni pa zahtevano slovensko državljanstvo.

Portal se uporablja za različne namene, odvisno od vrste uporabnika, ki ga uporablja. Elektronsko vlaganje zahtevkov je možno v izvršilnih postopkih, zemljiškoknjižnih ter insolventnih postopkih. Prav tako se lahko elektronsko vlaga zahtevke v družinskih nepravdnih postopkih, vendar zgolj med centri za socialno delo in pristojnimi sodišči.

Registrirani uporabniki portala e-Sodstvo se ob uporabi portala izkažejo z vnosom uporabniškega imena (e-poštni naslov) in gesla. Registrirani uporabniki ne potrebujejo kvalificiranega digitalnega potrdila ter varnega elektronskega predala.

Registrirani uporabniki lahko na portalu e-Sodstvo izvajajo:

• e-ZK- opravila, in sicer javne izpise iz zemljiške knjige in objave. Za izvajanje drugih e-opravil, mora imeti uporabnik položaj kvalificiranega uporabnika;
• e-Izvršba- opravila, in sicer vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Dopolnitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (dopolnitev je možna le, če je bil predlog vložen v elektronski obliki in je vlagatelj prejel sklep sodišča za dopolnitev). Za izvajanje drugih e-opravil, mora imeti uporabnik položaj kvalificiranega uporabnika.

Zunanji kvalificirani uporabniki se delijo na samostojne zunanje kvalificirane uporabnike in na pooblaščence samostojnih zunanjih uporabnikov.

Samostojni zunanji kvalificiran uporabniki se dalje delijo na profesionalne uporabnike, uporabnike in zunanje administratorje.

Kot zunanji kvalificirani uporabnik se vključimo pod pogojem, da imamo kvalificirano potrdilo in varen elektronski predal. Uporabnik, ki se vključuje kot pooblaščenec po zaposlitvi samostojnega uporabnika, ne potrebuje varnega elektronskega predala. Vrsta e-opravil, ki jih lahko izvaja uporabnik v posameznem e-postopku, je odvisna od uporabniške skupine, v kateri je uporabnik vključen v varnostno shemo.

Profesionalni uporabniki so uporabniki, ki imajo v civilnih sodnih postopkih položaj (profesionalnega) zastopnika ali organa sodišča. Mednje spadajo notarji, odvetniki, izvršitelji, upravitelji, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, državna tožilstva, nepremičninske družbe, občinska pravobranilstva.

Uporabniki so stranke, ki imajo v civilnih sodnih postopkih položaj stranke postopka. Mednje spadajo pravne osebe, fizične osebe, državni organi in organi lokalnih skupnosti.

Zunanji administratorji so uporabniki, ki v varnostni shemi upravljajo uporabnike iz uporabniških skupin profesionalnih uporabnikov.

Pooblaščenec samostojnega zunanjega kvalificiranega uporabnika (pooblaščenec po zaposlitvi) je fizična oseba, ki je pri samostojnem zunanjem kvalificiranem uporabniku, organiziranem v pravnoorganizacijski obliki pravne osebe ali evidentiranega odvetnika, na podlagi zaposlitve pooblaščena v imenu tega uporabnika opravljati e-opravila v civilnih sodnih postopkih, ali ki pri samostojnem kvalificiranem uporabniku, ki je državni organ ali organ lokalne skupnosti, opravlja funkcijo ali naloge, na podlagi katerih je upravičena v imenu tega organa opravljati e-opravila v civilnih sodnih postopkih.

Pooblaščenec samostojnega uporabnika opravlja e-opravila v imenu samostojnega zunanjega kvalificiranega uporabnika, čigar pooblaščenec je. Posamezna fizična oseba je lahko hkrati vključena v varnostni shemi kot pooblaščenec samo enega samostojnega zunanjega kvalificiranega uporabnika v posamezni uporabniški skupini.

Podportal e-Izvršba

Na podportal e-Izvršba se lahko prijavimo kot:

• registrirani uporabniki in imamo možnost vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dopolnitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine;
• zunanji kvalificirani uporabniki in imamo možnost izdelave elektronskih vlog (skladno z našo uporabniško skupino): predlogov, pravnih sredstev, predlog za odlog izvršbe, umikov predlogov in drugih vlog.

Podportal e-ZK

Na podportal e-ZK se lahko prijavimo kot:

• registrirani uporabniki in imamo možnost vpogleda v ZK in pridobitve ZK izpiskov;
• zunanji kvalificirani uporabniki in poleg vpogledov in izpisov iz ZK vlagamo tudi elektronske zemljiškoknjižne predloge in obvestila ter druge elektronske vloge v eZK postopkih.

Vsa sodna pisanja se v zemljiškoknjižnih postopkih vročijo v varen elektronski predal.

Podportal e-Ins

Elektronska opravila v postopkih zaradi insolventnosti (eINS opravila) lahko izvajajo naslednje skupine kvalificiranih uporabnikov:

Profesionalni uporabniki:

• odvetniki (kot zastopniki strank);
• upravitelji;
• državni odvetniki (Državno odvetništvo RS kot zastopnik Republike Slovenije);
• tožilci (Vrhovno državno tožilstvo).

Stranke:

• pravne osebe (pravna oseba v svojem imenu kot stranka postopka zaradi insolventnosti);
• fizične osebe (potrošniki, podjetniki in zasebniki v svojem imenu kot stranke postopka zaradi insolventnosti).

Odvetniki, državni odvetniki in stranke (pravne ter fizične osebe) opravljajo naslednja eINS-opravila:

vložitev elektronske vloge, in sicer:

• vložitev elektronskega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti;
• vložitev elektronske prijave terjatve v postopku zaradi insolventnosti;
• vložitev druge elektronske vloge stranke v postopku zaradi insolventnosti (vloge v predhodnem in glavnem postopku zaradi insolventnosti ter redna in izredna pravna sredstva);
• poizvedbo (vpogled) v spis in sicer pregled elektronskih pisanj v posameznem eINS-postopku;
• pregled oddanih vlog.

Upravitelji lahko vložijo elektronsko vlogo ter izvajajo poizvedbe, ki vključujejo:

• izdelavo pregleda vseh zadev, v katerih opravlja naloge upravitelja, in
• pregled elektronskih pisanj v posameznem eINS-postopku, v katerem opravlja naloge upravitelja.

Tožilci lahko vložijo elektronsko vlogo, izredno pravno sredstvo ter izvajajo pregled elektronskih pisanj v posameznem eINS-postopku.

Upravitelji in odvetniki morajo vse vloge v postopkih zaradi insolventnosti vlagati elektronsko. Državni odvetniki, tožilci in stranke (pravne ter fizične oseb) imajo možnost vlagati elektronske vloge v postopkih zaradi insolventnosti, vendar k temu niso zavezane.

Vročanje v postopkih zaradi insolventnosti poteka elektronsko v varne elektronske predale za upravitelje in odvetnike. Za ostale skupine uporabnikov poteka vročanje tudi po navadni pošti, če v varnostni shemi sodstva nimajo registriranega varnega elektronskega predala.

Podportal E-vloga v civilnih postopkih

Podprtal E-vloga v civilnih postopkih se uporablja za elektronsko vlaganje vlog v postopkih za ureditev družinskih razmerij in osebnih stanj, ki se vodijo pred okrožnimi sodišči, ter zapuščinskih postopkih, ki se vodijo pred okrajnimi sodišči ter za vložitev elektronskega predloga za dopustitev revizije v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku.

2. Nacionalno pravo o videokonferencah v civilnih in gospodarskih zadevah

Zakon o pravdnem postopku [Uradni list RS, št 26/99 s spremembami) v 114.a členu določa, da lahko sodišče na podlagi soglasja strank strankam in njihovim pooblaščencem dovoli, da se v času naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja, če je zagotovljen zvočni in slikovni prenos iz kraja, na katerem se opravlja narok, v kraj oziroma kraje, na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaščenci ter obratno (videokonferenca). Pod temi pogoji lahko sodišče odloči, da se izvede tudi dokaz z ogledom, listinami, zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem. Zoper sklep sodišča ni pritožbe.

Obravnave se lahko posnamejo. Pravna podlaga za to je 125.a člen Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da predsednik senata lahko odredi zvočno ali zvočno-slikovno snemanje celotnega naroka ali dela naroka. O tem obvesti stranke in druge udeležence na naroku. Posnetek mora vsebovati naslednje podatke: naslov in sestavo sodišča, kraj, datum in ura naroka, sporni predmet ter imena navzočih strank ali drugih oseb, njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev. Poleg tega vsebuje posnetek podatke za identifikacijo tistega, čigar izjava se snema, in podatek, v kakšni lastnosti daje to izjavo. Če se snema izjave več oseb, se mora iz posnetka jasno razpoznati, kdo je dal izjavo. V zapisniku o naroku je treba zapisati, da je bil narok posnet z napravo za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje, kdo je odredil snemanje, da so bile stranke in drugi udeleženci na naroku obveščeni o snemanju, ter kraj hrambe in način dostopa do posnetka. Prepis zvočnega posnetka se izdela v petih dneh po njegovem nastanku. Stranka ima pravico do dostopa do posnetka in pravico, da v petih dneh po vročitvi prepisa posnetka ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka. Posnetek se samodejno evidentira in hrani v informacijskem sistemu, dokler se hrani spis.

Zagotavljanje varne hrambe posnetkov obravnav in njihova nedostopnost javnosti temelji na določbah Zakona o pravdnem postopku. V skladu s 125.a členom se posnetek obravnave samodejno posname in shrani v informacijski sistem sodišča, dokler se spis hrani. To pomeni, da se posnetki zaslišanj shranjujejo na način, ki zagotavlja njihovo varnost in omejuje dostop do njih, s čimer se prepreči njihova dostopnost javnosti. Poleg tega 332.c člen ureja obravnavo zahtevkov, dokazov in odločb, ki vsebujejo tajne podatke, ter določa, da sodišče te podatke hrani na način, ki zagotavlja njihovo varnost, dostop do njih pa dovoli le v prostorih sodišča, ki izpolnjujejo varnostne zahteve. To dodatno potrjuje, da se posnetki zaslišanj, ki lahko vsebujejo občutljive ali tajne podatke, hranijo na način, ki zagotavlja njihovo varnost in omejuje njihovo javno dostopnost.

Sodišča uporabljajo videokonferenčni sistem proizvajalca PolyCom z dodatnimi razširitvenimi licencami za sistem Pexip. Sistem se uporablja na nacionalni infrastrukturi znotraj omrežja državnih organov.

Dostopnost do videokonferenčnega sistema je dodatno razširjena s sistemom Pexip, ki omogoča dostopnost tudi z mobilnimi napravami v lasti udeležencev in ne zahteva posebne (namenske) strojne opreme za udeležbo na videokonferenci.

Informacije vezane na tehnično izvedbo videokonference se v okviru konkretnega postopka na sodišču izmenjajo med strankami postopka. Za učinkovito izvedbo (vključno s predhodnim testiranjem, v kolikor je le-to potrebno) poskrbi sodišče postopka.

Zakon o pravdnem postopku je dostopen na naslednji povezavi: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1212

Povezava na prevode zakonov v angleškem jeziku: https://pisrs.si/aktualno/zakonodaja-v-anglescini

3. Nacionalno pravo o videokonferencah v kazenskih zadevah

Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 63/94, s spremembami) ureja in pod določenimi pogoji omogoča vodenje predobravnavnih narokov, glavnih obravnav, zaslišanj, narokov in drugih procesnih dejanj prek videokonference. Videokonferenca se lahko uporabi, če se stranke v postopku o tem strinjajo ali če je to potrebno za uspešen potek kazenskega postopka glede na okoliščine zadeve. Sodišče o uporabi videokonference odloči z obrazloženim sklepom. Odločba se vroči strankam in drugim udeležencem skupaj s povabilom na obravnavo, ki vsebuje navodila o uporabi videokonferenčnega sistema in načinu preverjanja njihove identitete. Zoper tak sklep ni posebne pritožbe.

Zaslišanje prek videokonference se lahko izvede tudi v zadevah, ki vključujejo zaščitene ali anonimne priče, če bi njihova navzočnost pred organom, ki vodi zaslišanje, pomenila resno nevarnost za njihovo življenje ali telo ali če je pristojni organ to zahteval pri drugi državi. Osebo, ki se zaslišuje, spremlja pristojna oseba organa, ki vodi zaslišanje, ali druga pooblaščena oseba, ki zagotovi, da je zaslišana oseba ustrezno identificirana. Videokonference pod določenimi pogoji omogočajo tudi zaslišanje izvedencev.

Pravna podlaga za uporabo videokonference v kazenskem postopku je določena v 244., 304.a in 84.a členu Zakona o kazenskem postopku, ki določajo pogoje in postopek za izvedbo takih obravnav, vključno z načinom preverjanja identitete udeležencev in zagotavljanjem varnosti komunikacije. Uporaba videokonferenc prispeva k hitremu vodenju sodnih postopkov, zmanjšanju stroškov in zagotavljanju večje varnosti prič.

Dostop osumljencev do videokonferenčne infrastrukture za vodenje zaslišanja prek videokonference je zagotovljen v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku. Videokonferenčna oprema, ki omogoča interaktivno komunikacijo s sočasnim prenosom slike in zvoka, je lahko del opreme sodne dvorane, lahko pa gre za prenosno videokonferenčno opremo. Kraj, s katerim se sodišče ali sodnik poveže, je lahko v drugi sodni dvorani, varni sobi, zaporu, tujini itd. Zaslišanja prek videokonference omogočajo zaslišanje obdolžencev, prič in pod določenimi pogoji izvedencev, hkrati pa zagotavljajo večji občutek varnosti prič, saj preprečujejo neposredno soočenje z obdolžencem.

Zaupnost komunikacije med osumljeno, obdolženo ali obsojeno osebo ali osebo, na katero vpliva odločba, in njihovim odvetnikom pred zaslišanjem in med njim prek videoconference, je zagotovljena v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku. V 74. členu Zakona o kazenskem postopku je določeno, da če je obdolženec v priporu, si lahko zagovornik dopisuje in govori z njim svobodno in brez nadzora. To pomeni, da mora biti zagotovljena zaupnost komunikacije med obdolžencem in njegovim zagovornikom, tudi ko gre za komunikacijo prek videokonference. Poleg tega 244.a člen določa, da se lahko zaslišanje obdolženca ali priče pod določenimi pogoji izvede tudi prek videokonference, če je zaslišana oseba pravilno identificirana. V primeru obdolženca, priče ali izvedenca, ki je zaslišan prek videokonference tekom nacionalnega kazenskega postopka na ozemlju druge države, mora pristojni organ zagotoviti, da obdolženca, pričo ali izvedenca spremlja pristojna oseba pristojnega organa te države, ki zagotovi identifikacijo zaslišane osebe. Na takem zaslišanju je lahko navzoč tudi zagovornik, kar dodatno prispeva k zagotavljanju zaupnosti komunikacije med obdolžencem in zagovornikom. Ta dogovor zagotavlja, da je komunikacija med obdolžencem in njegovim zagovornikom zaščitena in zaupna, tudi če poteka prek videokonference.

Informacije vezane na tehnično izvedbo videokonference se v okviru konkretnega postopka na sodišču izmenjajo med strankami postopka. Za učinkovito izvedbo (vključno s predhodnim testiranjem, v kolikor je le-to potrebno) poskrbi sodišče postopka.

Starši so brez nepotrebnega odlašanja obveščeni o zaslišanju otroka prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, takoj po tem, ko je mladoletnik seznanjen s svojimi pravicami. Pristojni organ mora starše ali skrbnika nemudoma obvestiti o pravicah mladoletnika, vključno s pravico, da ga spremlja med postopkom. To obvestilo mora biti podano na razumljiv način, ustno in pisno, kar mladoletnik potrdi s podpisom. Pri zagotavljanju, da se otrok snema z avdiovizualnimi sredstvi, kadar je to sorazmerno z okoliščinami primera, se upošteva največja korist otroka. Če obstajajo razlogi, zakaj starši ali skrbnik mladoletnika ne morejo spremljati v kazenskem postopku, lahko mladoletnik izbere drugo odraslo osebo, ki ji zaupa, ali pa lahko pristojni organ ali pristojni center za socialno varstvo takoj imenuje drugo odraslo osebo, pri čemer upošteva največjo korist mladoletnika. Pravna podlaga za to je zakon o kazenskem postopku, natančneje 452.c, 84.a, 304.a in 452.c člen.

V skladu z Zakonom o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (Uradni list RS, št. 54/21; ZZOKPOHO) se starše ali druge ustrezne odrasle osebe obvesti o zaslišanju otroka prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo na način, ki zagotavlja upoštevanje otrokove koristi. V skladu s 24. členom ZZOKPOHO, lahko sodišče poleg otroka in izvedenca, ki pomaga pri vodenju zaslišanja, dovoli navzočnost zakonitega zastopnika otroka, odvetnika mladoletne oškodovanke in strokovnega delavca centra za socialno delo, otrokovega svetovalca in tehničnega osebja institucije ter druge osebe, katerih prisotnost dovoljuje sodišče. Navzočnost takih oseb se zagotovi v ločenem prostoru z avdio in video povezavo, ki staršem ali drugim ustreznim odraslim osebam omogoča, da so obveščeni in lahko spremljajo zaslišanje, ne da bi to negativno vplivalo na otroka. Sodišče lahko osebi odredi, naj začasno zapusti prostore, če bi bila njena navzočnost v nasprotju z interesi uspešnega vodenja predkazenskega ali kazenskega postopka, s čimer se zagotovi, da se pri zaslišanju vedno upošteva korist otroka.

Pravno podlago za snemanje obravnav v kazenskem postopku daje Zakon o kazenskem postopku, ki v 314. členu določa, da lahko predsedujoči sodnik odredi, da se celoten potek sojenja ali njegovi posamezni deli posnamejo z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali avdiovizualno snemanje. Snemanje se izvaja v skladu z določbami 84. člena Zakona o kazenskem postopku. Stranke lahko ponovno predvajajo in pridobijo kopijo posnetka iz informacijskega sistema e-Sodstvo takoj, ko je to tehnično izvedljivo. Zapisniki obravnav se lahko na zahtevo strank ali na podlagi odločitve sodnika v celoti ali delno prepišejo.

Zakon o kazenskem postopku je dostopen na naslednji povezavi: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO362

Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke je dostopen na naslednji povezavi: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8216

Povezava na prevode zakonov v angleškem jeziku: https://pisrs.si/aktualno/zakonodaja-v-anglescini

4. Takse za postopke v civilnih in gospodarskih zadevah

Sodne takse, ki veljajo v postopku za evropski plačilni nalog, določa Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/08 s spremembami, v nadaljevanju ZST-1), ki je temeljni zakon o sodnih taksah.

V okviru postopka za evropski plačilni nalog se za celoten postopek zaračuna enkratna sodna taksa. Plačilo je treba opraviti ob vložitvi vloge pri sodišču.

Znesek sodne takse v okviru postopka za evropski plačilni nalog, ki jo mora tožnik plačati ob vložitvi vloge pri sodišču, je odvisen od vrednosti zahtevka. Taksa se obračuna v skladu s tabelo iz 16. člena ZST-1. Sodna taksa pri vrednosti spornega predmeta do 300 eur znaša 18 eur, nato pa se glede na višino vrednosti spornega predmeta poviša. Zneske povišanja določa 16. člen ZST-1, dostopen na naslednji povezavi: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4729 .

Sodna taksa v višini 16 EUR se plača za postopek o predlogu za priznanje odločbe tujega sodišča ali za postopek o zahtevi za razglasitev izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije, ali postopek o ugovoru zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije, ali postopek o zahtevi za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ali izdajo potrdila o neizvršljivosti ali omejitvi izvršljivosti ali postopek o zahtevi za popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.

Veljajo zakonsko določene sodne takse za nacionalne postopke zaradi insolventnosti, ločeno za postopke nad poslovnimi in pravnimi subjekti ter posebej za postopke nad potrošniki:

1. Stečajni postopek nad pravno osebo, postopek prisilne poravnave in postopek prisilne likvidacije:

• postopek o predlogu za začetek stečajnega postopka: 246 EUR;
• postopek o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave: 164 EUR;
• postopek o predlogu za začetek postopka prisilne likvidacije: 82 EUR;
• ugovor zoper postopek prisilne poravnave: 50 EUR;
• postopek o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi: 410 EUR;
• postopek o pritožbi zoper druge odločbe: 82 EUR.

Taksa za predlog, da se začne stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave, se ne plača, če predlog vloži dolžnik.

Taksa za predlog, da se začne stečajni postopek, se ne plača, če predlog vložijo delavci zoper delodajalca, ki za več kot dva meseca zamuja s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.

2. Postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine:

Postopek o ugovoru proti odpustu obveznosti pri osebnem stečaju: 20 EUR.

V postopku osebnega stečaja in stečaja zapuščine se plačujejo takse v višini ene četrtine taks, kot so določene za stečajni postopek nad pravno osebo, postopek prisilne poravnave in postopek prisilne likvidacije (točka 1. zgoraj)

Taksa za predlog, da se začne stečajni postopek, se ne plača, če predlog vloži dolžnik oziroma dedič zapustnika. Taksa po tarifni številki 5201 se ne plača, če ugovor vloži upravitelj.

Za komunikacijo med fizičnimi ali pravnimi osebami ali njihovimi predstavniki z osrednjimi organi v skladu z Uredbo (ES) št. 4/2009 in Uredbo (EU) 2019/1111 ali pristojnimi organi v skladu s poglavjem IV Direktive 2003/8/ES v ZST-1 ni predpisano plačilo sodne takse.

Zakon o sodnik taksah je dostopen na naslednji povezavi: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4729

Povezava na prevode zakonov v angleškem jeziku: https://pisrs.si/aktualno/zakonodaja-v-anglescini

5. Načini elektronskega plačevanja

Zakon o sodnih taksah določa, da se sodne takse plačajo v gotovini, elektronskem denarju ali drugem veljavnem plačilnem sredstvu.

Praviloma je elektronsko plačilo sodne takse v obliki (SEPA) nakazila možno v vseh sodnih postopkih. izvede se na podlagi izdanega plačilnega naloga v določenem postopku ali na transakcijski račun zadevnega sodišča, ki je objavljen na spletni strani.

Sodne takse se lahko plača elektronsko preko storitev spletnih bank (on-line banka) ali pa tudi neposredno pri ponudnikih plačilnih storitev (npr. Petrol, Pošta Slovenije) ter prav tako na blagajnah sodišč s plačilno kartico.

6. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi decentraliziranega sistema informacijske tehnologije

Non applicable

7. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah

Non applicable

8. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v kazenskih zadevah

Non applicable