Uredba o digitalizaciji – uradna obvestila držav članic

1. Nacionalni portali informacijske tehnologije za komunikacijo s sodišči ali drugimi organi

Poljska nima nacionalnih informacijskih portalov, ki bi ponujali funkcije, enakovredne tistim, predvidenim za evropsko točko elektronskega dostopa, vzpostavljeno v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2023/2844 o digitalizaciji.

Vendar imajo redna sodišča informacijski portal, ki je zasnovan tako, da zakonito pooblaščenim in upravičenim osebam, zlasti strankam v postopku in njihovim zastopnikom ter sodnikom in državnim tožilcem, olajša dostop do informacij o stanju zadev in ukrepov, sprejetih v zvezi z njimi. Portal se lahko uporablja tudi za predložitev vlog in drugih dokumentov v zadevi državnemu tožilcu, odvetnikom ali pravnikom, ki so zagovorniki ali pravni zastopniki, ali generalnemu državnemu tožilcu, tako da se prek portala naložijo na informacijski portal.

2. Nacionalno pravo o videokonferencah v civilnih in gospodarskih zadevah

Predsedujoči sodnik lahko narok na daljavo organizira po uradni dolžnosti ali na zahtevo osebe, ki naj bi bila navzoča na naroku in je navedla elektronski naslov, če to ni v nasprotju z naravo dejanj, ki jih je treba opraviti na naroku, in so pri izvedbi naroka na daljavo zagotovljene vse procesne pravice strank in nemoten potek postopka. Narok na daljavo se lahko zahteva v sedmih dneh od datuma vročitve obvestila o naroku ali vabila na narok. Predsedujoči sodnik lahko pri odreditvi naroka na daljavo zahteva, da morajo biti osebe, ki se morajo udeležiti naroka na daljavo zunaj prostorov stavbe, v kateri sodišče odloča o zadevi, prisotne v stavbi drugega sodišča.

Ko so udeleženci povabljeni na narok na daljavo, so obveščeni, da lahko pridejo osebno sodno dvorano ali izjavijo, da se nameravajo naroka udeležiti na daljavo, da morajo svojo namero sporočiti najpozneje tri delovne dni pred predvidenim datumom naroka in da je to mogoče storiti z uporabo določene metode, tj. s komunikacijo na daljavo, če je pri tem zagotovljena potrditev identitete udeleženca in naveden njegov elektronski naslov. Udeležencem se vsaj 24 ur pred narokom sporoči tudi vsebina določb, ki urejajo naroke na daljavo, naslov spletnega mesta s tehničnimi zahtevami glede programske in strojne opreme, ki je potrebna za udeležbo na naroku na daljavo, ter navodila o tem, kako se povezati na narok na daljavo.

Za osebo, ki ji je bila odvzeta prostost, ne velja obveznost, da se izjavi o nameri glede udeležbe na naroku na daljavo. Predsedujoči sodnik lahko odredi, da oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, sodeluje v procesnih dejanjih le prek naroka na daljavo. V takem primeru mora osebo pri udeležbi na naroku na daljavo v kraju, kjer je pridržana, spremljati predstavnik uprave zapora ali pripora, njen zakoniti zastopnik, če je imenovan, in tolmač, če je povabljen. Enaka pravila veljajo za osebe, za katere se uporabljajo terapevtski postopki.

Oseba, ki ji ni bila potrjena udeležba na naroku na daljavo ali ki ni izjavila, da se namerava udeležiti naroka na daljavo, se mora udeležiti naroka v stavbi sodišča, ki vodi postopek, brez nadaljnjega vabila.

Oseba, ki sodeluje na obravnavi na daljavo zunaj prostorov sodišča, mora sodišče obvestiti o svoji lokaciji in ravnati s potrebno skrbnostjo, da zagotovi, da so razmere na tej lokaciji združljive z dostojanstvom sodišča in da sodišču ne preprečujejo izvajanja procesnih dejanj, pri katerih oseba sodeluje. če oseba zavrne predložitev zgoraj navedenih informacij ali če njeno ravnanje vzbuja utemeljene dvome o tem, ali bo mogoče procesna dejanja, pri katerih bo sodelovala na daljavo, ustrezno izvesti, jo lahko sodišče povabi v sodno dvorano.

Določbe o narokih na daljavo se ne uporabljajo, kadar narok poteka brez navzočnosti javnosti, razen če so vsi udeleženci procesnih dejanj v stavbi sodišča (to med drugim velja za zadeve v zvezi z razveljavitvijo zakonske zveze, ugotovitvijo obstoja ali neobstoja zakonske zveze, razvezo zakonske zveze in prenehanjem življenjske skupnosti na zahtevo enega od zakoncev, razen če obe stranki zahtevata javno obravnavo zadeve in sodišče meni, da to ne bo imelo škodljivega vpliva na moralo). Obravnava zadeve brez navzočnosti javnosti v zadevah za razveljavitev zakonske zveze, ugotovitev obstoja ali neobstoja zakonske zveze, razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti ne preprečuje pridobivanja dokazov na daljavo, če to znatno pospeši postopek ali znatno zmanjša stroške.

Določbe o narokih na daljavo se ne uporabljajo za osebo, za katero je predlagan odvzem poslovne sposobnosti, če naj bi bila zaslišana, ali za sodelovanje izvedencev v teh postopkih.

Mediator lahko sejo za mediacijo izvede s tehničnimi sredstvi, ki omogočajo, da se seja izvede na daljavo, če stranke s tem soglašajo.

Za naroke na daljavo se uporabljata dva videokonferenčna sistema, in sicer Jitsi (WebRTC) in Avaya Equinox (H.232, SIP, WebRTC).

Na spletnih mest sodišč so na voljo dodatne informacije o sodnih narokih na daljavo, vključno s tem, kako preskusiti povezavo, kako stopiti v stik s centrom za podporo in katere korake je treba opraviti.

Za naroke na daljavo veljajo tudi določbe, ki določajo, da se sodni naroki snemajo z napravami za snemanje zvoka ali z napravami za snemanje zvoka in slike. Takšni posnetki in z njimi povezani metapodatki so shranjeni v sistemu IKT, ki varuje njihovo zaupnost in celovitost ter jih ščiti pred izgubo ali uničenjem (glej uredbo ministra za pravosodje z dne 2. marca 2015 o zvočnem ali video posnetku javnih obravnav v civilnih postopkih; uradni list 2023, točka 309). Stranke in udeleženci v postopku imajo pravico do prejema zvočnega ali slikovnega in zvočnega posnetka, shranjenega v spisu zadeve.

Stranka in njen zastopnik lahko pred narokom na daljavo in med njim komunicirata tudi prek svojih komunikacijskih kanalov.

Na videokonferencah se ne uporablja tehnologija pretvorbe govora v besedilo.

Nacionalna infrastruktura je skladna s smernicami za dostopnost spletnih vsebin (WCAG), različica 2.1, za osebe z omejeno mobilnostjo, okvaro sluha ali vida. Platformi Jitsi in Avaya Equinox sta združljivi z WCAG 2.1. 9.

Procesna dejanja, ki jih med narokom na daljavo izvedejo stranke in drugi udeleženci, ki se ne nahajajo v prostorih sodišča, pristojnega za narok, so veljavna, razen če jih je treba v skladu z zakonom opraviti v pisni obliki. Stranke lahko zaslišijo priče neposredno ali prek zastopnika, ki so ga imenovale. Stranka lahko ugovarja zaslišanju priče zunaj sodne dvorane prek naroka na daljavo, vendar najpozneje sedem dni po tem, ko je bila obveščena o nameri za takšen način pridobivanja dokazov. če se ugovoru ugodi, sodišče pozove pričo, naj se naroka udeleži v živo.

Tujec priča pred sodiščem v jeziku, ki ga obvlada. Ni nujno, da je to njegov materni jezik. Sodišče lahko za zaslišanje priče, ki ne obvlada dovolj poljskega jezika, uporabi tolmača. Nagrade tolmačev so vključene v povračljive sodne stroške, ki jih določi sodišče. Zaslišanje strank urejajo določbe o pričah.

če to ni v nasprotju z naravo dokazov, se lahko sodišče, ki odloča o zadevi, odloči, da bo dokaze izvedlo na naroku na daljavo. Stranka mora v predlogu za izvedbo dokazov opredeliti dokaze tako, da jih je mogoče izvesti, in navesti dejstva, ki naj bi jih ti dokazi potrdili. V zahtevi je lahko tudi navedeno, ali stranka želi, da se dokazi izvedejo na seji na daljavo.

Pri uporabi videokonference se vsa komunikacija med udeleženci in sodno infrastrukturo šifrira s protokolom TLS. Poleg tega se za vsako videokonferenco ustvari varna povezava, ki omogoča pridružitev seji.

3. Nacionalno pravo o videokonferencah v kazenskih zadevah

Poljski zakon o kazenskem postopku zlasti omogoča, da se na daljavo izvede zaslišanje prič in obdolžencev.

Zaslišanje priče je mogoče izvesti na daljavo prek tehničnih naprav, ki omogočajo sočasni prenos slike in zvoka v realnem času. Če državni tožilec v predkazenskem postopku izvede procesno dejanje na daljavo, mora pričo na kraju, kjer se nahaja, spremljati državnotožilski pripravnik, pomočnik državnega tožilca ali uradnik državnega tožilstva, v sodnem postopku pa sodniški pripravnik, sodni uradnik, sodni pomočnik ali uradnik, zaposlen pri sodišču, na območju pristojnosti katerega se nahaja priča. če je priča v zaporu ali priporu, jo je mogoče zaslišati v navzočnosti predstavnika uprave zapora ali centra ali, če je priča poljski državljan, ki prebiva v tujini, v navzočnosti konzularnega funkcionarja. Priča, ki se zaradi bolezni, invalidnosti ali drugih nepremagljivih ovir ne more odzvati na vabilo, se lahko zasliši v kraju, kjer prebiva. Pravila o zaslišanju prič na daljavo se uporabljajo tudi za izvedence.

Priča se lahko zasliši na daljavo v kateri koli fazi kazenskega postopka. Sodišče, državni tožilec in tudi vsak drug organ, ki ni državni tožilec, ki vodi predkazensko preiskavo, lahko torej pričo zasliši na daljavo. V takem primeru je uradnik ali drug uslužbenec, ki ga pooblasti vodja preiskovalnega organa, navzoč pri procesnem dejanju, izvedenem na kraju, kjer se nahaja priča. Tehnične pogoje za zaslišanje priče zagotovi organ, ki vodi postopek. Poljski kazenski postopek ne vsebuje seznama razlogov, ki bi upravičevali zaslišanje priče na daljavo. Ker poljsko pravo v zvezi s tem ne določa nobenih omejitev, lahko organ, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank ali priče izda odločbo o zaslišanju priče na daljavo. Te odločitve ni mogoče izpodbijati.

V postopku za odreditev pripora se sicer obvezna zahteva po privedbi osumljenca pred sodišče lahko opusti, če se lahko zagotovi udeležba osumljenca na zaslišanju, zlasti da priča prek tehničnih naprav, ki omogočajo zaslišanje na daljavo s sočasnim prenosom slike in zvoka v realnem času. če je osumljenec v zaporu ali priporu, mora biti sodni uradnik, pravosodni pomočnik ali predstavnik uprave zapora ali centra med zaslišanjem navzoč na kraju, kjer se nahaja osumljenec. Zagovornik se takemu naroku na daljavo pridruži na kraju, kjer se nahaja obdolženec, razen če je zagovornik navzoč na naroku na sodišču ali če sodišče določi, da se mora udeležiti obravnave v stavbi sodišča, da bi se preprečilo tveganje, da odločitev o odreditvi pripora ne bi bila sprejeta pred iztekom roka za pridržanje obdolženca. če se zagovornik udeleži naroka na kraju, kjer se ne nahaja obdolženec, lahko sodišče na zahtevo obdolženca ali zagovornika odredi odmor za določen čas ter zagovorniku in obdolžencu dovoli, da se posvetujeta po telefonu, razen če bi ugoditev zahtevi lahko ovirala nemoten potek naroka ali povzročila tveganje, da odločitev o odreditvi pripora ne bo sprejeta pred iztekom roka za pridržanje obdolženca. Določba o udeležbi obdolženca na naroku na daljavo se ne uporablja za obdolženca, ki je gluh, nem ali slep. Tolmač se lahko prav tako udeleži naroka na daljavo na lokaciji, kjer se nahaja obdolženec.

če je obdolžencu, subsidiarnemu tožilcu ali zasebnemu tožilcu odvzeta prostost, lahko predsedujoči sodnik odstopi od obveznosti osebne navzočnosti, če lahko na obravnavi sodeluje prek tehnični naprav, ki jim omogočajo udeležbo na naroku na daljavo s sočasnim prenosom slike in zvoka v realnem času. V takem primeru mora stranko na kraju, kjer se nahaja, spremljati sodni uradnik ali sodni pomočnik, zaposlen na sodišču, na območju pristojnosti katerega se stranka nahaja, ali po potrebi predstavnik uprave zavoda za prestajanje kazni zapora ali pripora, v katerem je stranka pridržana. Zagovornik obdolženca se lahko udeleži naroka na kraju, kjer se nahaja obdolženec, ali je navzoč na sodišču (na narokih, na katerih se zagovornik udeleži naroka na kraju, kjer se ne nahaja obdolženec, pa lahko sodišče na zahtevo obdolženca ali zagovornika odredi odmor za določen čas, ki omogoča nadaljevanje naroka na isti dan, tako da se lahko zagovornik in obdolženec posvetujeta po telefonu, razen če gre pri zahtevi za očitno zlorabo pravice do obrambe, zlasti kadar je njen namen ovirati ali neupravičeno podaljšati narok). če je med narokom na daljavo, ki poteka prek tehničnih naprav, ki omogočajo izvedbo sodnih dejanj na daljavo s sočasnim prenosom slike in zvoka v realnem času, potreben tolmač, se bo pridružil obdolžencu na kraju, kjer se nahaja obdolženec, razen če predsedujoči sodnik odloči drugače.

V izjemnih primerih, kadar obstaja bojazen, da bi navzočnost obdolženca lahko imela zastrašujoč učinek na izjave soobdolženca ali na izpovedbo priče ali izvedenca, se lahko predsedujoči sodnik odloči tudi, da bo zaslišanje potekalo prek tehničnih naprav, ki omogočajo, da se zaslišanje opravi na daljavo s sočasnim prenosom slike in zvoka v realnem času. Na kraju, kjer poteka pričanje, mora biti navzoč sodni uradnik, sodni pomočnik ali sodni tajnik.

V zadevah, ki vključujejo naklepno kaznivo dejanje zoper življenje in zdravje ali svobodo ali kaznivo dejanje, ki vključuje nasilje ali nezakonito grožnjo, za katero je zagrožena najvišja zaporna kazen najmanj osem let, kadar obstaja bojazen, da bi lahko navzočnost obdolženca imela zastraševalni učinek na žrtev, predsedujoči sodnik na zahtevo žrtve obdolžencu odredi, naj zapusti sodno dvorano za čas zaslišanja žrtve (razen če to ni priporočljivo zaradi potrebe po točni ugotovitvi dejstev). če to ni v nasprotju s tehničnimi ali organizacijskimi razlogi, predsedujoči sodnik obdolžencu ob odreditvi, naj zapusti sodno dvorano, dovoli, da obravnavo spremlja prek naprav, ki omogočajo udeležbo na daljavo s sočasnim prenosom slike in zvoka v realnem času, pri čemer mora biti na kraju, kjer se nahaja obdolženec, navzoč sodni uradnik, sodni pomočnik ali sodni tajnik.

Toženo stranko je mogoče zaslišati na daljavo tudi pri hitrem postopku. Sicer obvezna zahteva, da se storilec privede pred sodišče, se lahko opusti, če je zagotovljeno, da storilec sodeluje v vseh sodnih dejanjih, v katerih ima pravico sodelovati – zlasti da lahko poda izjave – prek tehničnih naprav, ki omogočajo izvedbo teh dejanj na daljavo s sočasnim prenosom slike in zvoka v realnem času. V takih primerih mora biti sodni uradnik ali sodni pomočnik, zaposlen pri sodišču, na območju pristojnosti katerega se nahaja storilec kaznivega dejanja, navzoč na kraju, kjer se nahaja storilec kaznivega dejanja, pri vseh sodnih dejanjih, ki se izvajajo prek tehničnih naprav, ki omogočajo njihovo izvajanje na daljavo. Imenovan zagovornik sodeluje pri dejavnostih sodišča prek tehničnih naprav, ki omogočajo izvajanje teh dejavnosti na daljavo, tako da se storilcu pridruži na kraju, kjer se ta nahaja. če je potreben tolmač, se bo sodnih postopkov, ki se izvajajo s tehničnimi napravami, ki omogočajo njihovo izvajanje na daljavo, udeležil na kraju, kjer se nahaja storilec. Med sodnimi postopki, v katerih tožena stranka sodeluje prek tehničnih naprav, ki omogočajo izvedbo teh postopkov na daljavo, se lahko udeleženci v postopku odločijo, da bodo vlagali zahteve in podajali druge izjave ter izvajali procesna dejanja le ustno na zapisnik. Sodišče mora obdolženca in njegovega zagovornika obvestiti o vsebini vseh procesnih aktov, ki jih je prejelo in priložilo spisu, od trenutka, ko je bila tožba vložena pri sodišču v obravnavo. Sodišče mora na zahtevo obdolženca ali zagovornika prebrati vsebino takih dokumentov. Vse procesne akte obdolženca in njegovega zagovornika, razen tistih, ki jih ni bilo mogoče vložiti pri sodišču, lahko obdolženec ali njegov zagovornik prebere na obravnavi. Takoj ko se ti dokumenti preberejo, imajo procesni učinek kot ustni akti.

Naroki na daljavo se lahko uporabijo tudi v izvršilnih postopkih. če se sodni postopek nanaša na obsojenca, ki mu je bila odvzeta prostost, lahko sodni narok poteka prek tehničnih naprav, ki omogočajo izvedbo dejanja na daljavo s sočasnim prenosom slike in zvoka v realnem času. Pri sodelovanju pri tem dejanju mora obsojenca na kraju, kjer se nahaja, spremljati predstavnik uprave zavoda za prestajanje kazni zapora ali pripora, zagovornik, če ga imenuje obsojenec ali sodišče, in tolmač, če je imenovan.

če je kot priča zaslišan otrok, se vabilo naslovi na starše ali skrbnike. če je zaslišana oseba mlajša od 18 let, bi bilo treba dejanja v zvezi z njo, kolikor je to mogoče, izvesti v navzočnosti zakonitega skrbnika, dejanskega skrbnika ali odrasle osebe, ki jo imenuje zaslišana oseba, razen če bi to posegalo v postopek ali če zaslišana oseba temu nasprotuje.

V praksi se stranke v postopku s sodiščem dogovarjajo pisno ali po elektronski pošti in telefonu. Da se zagotovi formalna pravilnost prve vloge, mora ta vsebovati telefonsko številko, številko faksa in elektronski naslov ali izjavo, da zadevna stranka nima telefonske številke, številke faksa in elektronskega naslova. Zaradi tega so te informacije med izmenjavo korespondence preverljive.

Sodišče lahko osebne podatke oseb, ki so navzoče, preveri z njihovo osebno izkaznico ali drugim dokumentom, ki potrjuje njihovo identiteto. Med sejo na daljavo udeleženci pokažejo svoj osebni dokument kameri. če oseba zavrne preverjanje identitete ali če njene identitete ni mogoče preveriti, lahko predsedujoči sodnik zadevni osebi odredi, naj zapusti kraj, kjer poteka sodni postopek. Poleg tega mora oseba, ki se udeleži naroka, ki poteka prek tehničnih naprav, ki omogočajo izvedbo obravnave s komunikacijo na daljavo zunaj prostorov sodišča, na zahtevo predsedujočega sodnika zagotoviti informacije o svoji lokaciji in osebah, ki so ob njej navzoče.

Za naroke na daljavo se uporabljata dva videokonferenčna sistema, in sicer Jitsi (WebRTC) in Avaya Equinox (H.232, SIP, WebRTC). Na spletnih mest sodišč so na voljo dodatne informacije o sodnih narokih, ki se izvajajo prek videokonference, vključno s tem, kako preskusiti povezavo, kako stopiti v stik s centrom za podporo in katere korake je treba opraviti.

Na videokonferencah se ne uporablja tehnologija pretvorbe govora v besedilo.

Z napravo za zajemanje slike in zvoka se posname naslednje:

zaslišanje priče ali izvedenca, kadar obstaja bojazen, da pridobivanje dokazov od osebe v poznejšem postopku ne bo mogoče, in kadar zaslišanje v okviru postopka pravne pomoči izvede drugo sodišče,
zaslišanje žrtve, ki je v času zaslišanja mlajša od 15 let, v zadevah v zvezi s kaznivimi dejanji, ki vključujejo nasilje ali nezakonito grožnjo, ali kaznivimi dejanji zoper svobodo, kaznivimi dejanji zoper spolno svobodo in nedotakljivost ter kaznivimi dejanji zoper družino in skrbništvo,
zaslišanje priče, ki je v času zaslišanja mlajša od 15 let, v primerih kaznivih dejanj nasilja ali nezakonite grožnje ali kaznivih dejanj zoper spolno svobodo in nedotakljivost ter kaznivih dejanj zoper družino in skrbništvo, kot je opredeljeno v ustreznih poglavjih kazenskega zakonika,
zaslišanje žrtve v primerih kaznivih dejanj posilstva in prisile v spolno dejanje, spolnega izkoriščanja neprištevnosti ali nemoči ter spolnega izkoriščanja razmerja odvisnosti ali kritične življenjske situacije,
zaslišanje priče z duševno ali razvojno motnjo, moteno sposobnostjo zaznavanja ali poustvarjanja zaznav (kadar obstaja utemeljen strah, da bi zaslišanje osebe v okoliščinah zunaj sodnega naroka, na katerem sodeluje psiholog, lahko vplivalo na njeno duševno stanje ali bi bilo znatno oteženo).

V takih primerih se predvajata slikovni in zvočni posnetek zaslišanja, zapisnik razgovora pa se prebere na glavni obravnavi.

V drugih primerih lahko sodišče zaslišanje posname z napravami za snemanje slike in zvoka, če je to izvedljivo glede na tehnologije, ki so na voljo sodišču.

Zoper sklepe, ki jih predsedujoči sodnik izda na glavni obravnavi, se je mogoče pritožiti pri senatu sodišča, razen če zadevo obravnava sodnik posameznik. Pomanjkljivosti pri izvajanju procesnih dejanj, vključno z naroki na daljavo, so lahko tudi razlog za pritožbo, če je verjetno, da so take pomanjkljivosti vplivale na odločitev sodišča.

4. Takse za postopke v civilnih in gospodarskih zadevah

Uredba (ES) št. 1896/2006:

Vloga za evropski plačilni nalog:

30 PLN – zahtevani znesek do 500 PLN,
100 PLN – zahtevani znesek od več kot 500 PLN do 1 500 PLN,
200 PLN – zahtevani znesek od več kot 1 500 PLN do 4 000 PLN,
400 PLN – zahtevani znesek od več kot 4 000 PLN do 7 500 PLN,
500 PLN – zahtevani znesek od več kot 7 500 PLN do 10 000 PLN,
750 PLN – zahtevani znesek od več kot 10 000 PLN do 15 000 PLN,
1000 PLN – zahtevani znesek od več kot 15 000 PLN do 20 000 PLN,
taksa za vlogo za razveljavitev evropskega plačilnega naloga znaša polovico zgoraj navedenih zneskov,
300 PLN – vloga za zavrnitev izvršbe evropskega plačilnega naloga.

Uredba (ES) št. 861/2007:

100 PLN – vloga v zadevi v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti,
300 PLN – zahteva za zavrnitev izvršitve sodbe, izdane v evropskem postopku v sporu majhne vrednosti.

Uredba (ES) št. 655/2014:

100 PLN – vloga za izdajo, spremembo, preklic, prenehanje, spremembo izvršbe, omejitev izvršbe ali prenehanje izvršbe evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov,
100 PLN – zahteva za pridobitev finančnih podatkov, omenjenih v Uredbi (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah.

Uredba (ES) št. 805/2004:

50 PLN – zahteva za izdajo ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ali izdajo potrdila o neizvršljivosti ali omejitvi izvršljivosti potrjenega evropskega naloga za izvršbo,
300 PLN – zahteva za zavrnitev izvršitve sodbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo.

Uredba (ES) št. 1215/2012:

300 PLN – zahteva za zavrnitev izvršitve odločbe na podlagi Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah,
300 PLN – zahteva za zavrnitev priznanja ali za izjavo, da ni razlogov za zavrnitev priznanja odločbe na podlagi Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah,
20 PLN za vsakih začetih 10 strani izdanega dokumenta – zahteva za potrdilo v zvezi s sodbo v civilnih ali gospodarskih zadevah.

Uredba (ES) št. 606/2013:

300 PLN – zahteva za zavrnitev izvršitve na podlagi Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah,
300 PLN – zahteva za zavrnitev priznanja v skladu z Uredbo (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah,
20 PLN za vsakih začetih 10 strani izdanega dokumenta – zahteva za potrdilo o zaščitnih ukrepih v civilnih zadevah.

Uredba (ES) št. 4/2009:

300 PLN – zahteva za zavrnitev izvršitve na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah,
20 PLN za vsakih 10 začetih strani izdanega dokumenta – zahteva za potrdilo v zvezi z odločbo o razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze.

Preživninski upravičenec je praviloma oproščen sodnih stroškov, pri čemer v skladu z Uredbo (ES) št. 4/2009, zakonikom o civilnem postopku z dne 17. novembra 1964 in zakonom z dne 28. julija 2005 o sodnih stroških v civilnih zadevah stroške krije dolžnik.

Uredba (EU) 2016/1103:

300 PLN – zahteva za razglasitev izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici,
300 PLN – izjava, da se odločba tujega sodišča ali odločba drugega tujega organa prizna ali ne prizna.

Uredba (EU) 2019/1111:

300 PLN – zahteva za izjavo, da se odločba tujega sodišča ali odločba drugega tujega organa prizna ali ne prizna,
300 PLN – zahteva za razglasitev izvršljivosti odločbe tujega sodišča ali odločbe drugega tujega organa ali poravnave, sklenjene pred tem sodiščem ali organom ali potrjene s strani tega sodišča ali organa,
300 PLN – zahteva za zavrnitev izvršitve na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok,
300 PLN – zahteva za zavrnitev priznanja ali za izjavo, da ni razlogov za zavrnitev priznanja v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok,
600 PLN – zahteva za razvezo zakonske zveze in zahteva za prenehanje življenjske skupnosti,
100 PLN – zahteva za spremembo sodbe o razvezi ali prenehanju življenjske skupnosti, če se nanaša na starševsko odgovornost,
PLN 100 – zahteva za izdajo, spremembo ali preklic naloga za ohranitev terjatev.

če se v zadevah v zvezi z razvezo, prenehanjem življenjske skupnosti ali razveljavitvijo zakonske zveze preživnina dodeli zakoncu z odločbo, s katero se konča postopek na zadevni stopnji, se od zakonca, ki je odgovoren za dodeljeno terjatev, terja sorazmerna taksa, če pa se izda nalog za prisilno izselitev enega od zakoncev ali razdelitev skupnega premoženja zakoncev, se plača tudi taksa v višini zneska, ki se v takem primeru zaračuna za tožbo ali zahtevo.

Uredba (EU) št. 650/2012:

300 PLN – zahteva za izjavo, da se odločba tujega sodišča ali odločba drugega tujega organa prizna ali ne prizna,
300 PLN – zahteva za evropsko potrdilo o dedovanju,
20 PLN za vsakih začetih 10 strani izdanega dokumenta – zahteva za potrdila, predvidena v Uredbi (EU) št. 650/2012,
300 PLN – zahteva za razglasitev izvršljivosti odločbe tujega sodišča.

Uredba (EU) 2015/848:

prijava terjatev tujega upnika v postopku zaradi insolventnosti je brezplačna, če se izvede v 30 dneh od razglasitve insolventnosti,
ob prijavi terjatve tujega upnika v postopku zaradi insolventnosti po poteku 30-dnevnega roka po razglasitvi insolventnosti se zaračuna taksa v višini 15 % povprečne mesečne plače v podjetniškem sektorju brez dodatkov za uspešnost, izplačanih iz dobička v tretjem četrtletju preteklega leta (v letu 2024 to znaša 1 119,34 PLN).

Pri komunikaciji med fizičnimi ali pravnimi osebami ali njihovimi zastopniki in osrednjimi organi na podlagi Uredbe (ES) št. 4/2009 in Uredbe (EU) 2019/1111 ali pristojnimi organi na podlagi poglavja IV Direktive 2003/8/ES se taksa ne zaračuna.

Dodatne informacije o taksah v civilnih in gospodarskih zadevah:

100 PLN – zahteva za vročitev sodbe ali obrazložene odločbe o vsebini zadeve, če je vložena v enem tednu od datuma objave ali vročitve odločbe,
30 PLN – zahteva za vročitev odločbe, ki ni zgoraj navedena odločba, ali obrazloženega sklepa, če je taka zahteva vložena v enem tednu od datuma objave ali vročitve te odločbe ali sklepa,
20 PLN za vsakih 10 začetih strani izdanega dokumenta – zahteva za izdajo na podlagi spisa zadeve: overjene kopije, izvlečka ali odlomka, kopije odločbe s potrdilom o njeni dokončnosti, kopije odločbe s potrdilom o izvršljivosti, potrdila,
20 PLN za vsakih 20 začetih strani izdanega izvoda – zahteva za kopijo dokumenta iz spisa v zadevi,
20 PLN za vsako izdano računalniško napravo za shranjevanje – zahteva za izdajo na podlagi avdio ali video in avdio posnetka seje.

5. Načini elektronskega plačevanja

Sodne takse, bodisi v čezmejnih ali domačih zadevah, se plačajo bodisi v negotovinski obliki na bančni račun pristojnega sodišča ali v gotovini na blagajni sodišča. Sodne globe, predplačila za stroške izvedencev ali prič se lahko plačajo na enak način. Podatki bančnih računov so objavljeni na spletnih mestih posameznih sodišč.

6. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi decentraliziranega sistema informacijske tehnologije

Poljska bo decentralizirani sistem informacijske tehnologije uporabljala na datum začetka uporabe, določen v skladu s členom 26(3) v povezavi s členom 10(3) Uredbe (EU) 2023/2844.

7. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah

8. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v kazenskih zadevah

Zadnja posodobitev: 13/04/2026