1. Nacionalni portali informacijske tehnologije za komunikacijo s sodišči ali drugimi organi
Sistem Santra:
Sistem Santra uporabljajo poklicni organi za izterjavo dolgov. Sistem za obravnavo civilnih in gospodarskih zadev prek povezave s podatkovnim sistemom Santra sprejema elektronska vabila pravosodnih delavcev. Santra je elektronski sistem za obravnavo nespornih skrajšanih postopkov, ki ga uporabljajo veliki vložniki/upniki. Sistem nima uporabniškega vmesnika, temveč omogoča povezavo do spisov v sistemu Tuomas za civilne in gospodarske zadeve.
Sistem Riivel:
Riivel je elektronski sistem za obravnavo skrajšanih postopkov v zvezi z nespornimi zahtevki za plačilo. Omogoča vložitev takih zahtevkov. Poleg sistema Santra je to še eno elektronsko sredstvo za pošiljanje povzetkov za začetek postopka v sistem Tuomas. Sistem Riivel uporabljajo majhne agencije za izterjavo dolgov, podjetja, društva in posamezniki. Zagotavlja e-storitve in zaledne storitve. E-storitve so povezane s platformo organov pravosodne uprave, ki je na voljo na naslovu asiointi.oikeus.fi. Storitev lahko uporabljajo tako posamezniki kot tudi podjetja. Zahtevek lahko vloži tožeča stranka ali zastopnik. Za avtentikacijo se uporablja skupni avtentikacijski sistem Suomi.fi, ki je namenjen javnim organom.
2. Nacionalno pravo o videokonferencah v civilnih in gospodarskih zadevah
V poglavju 12, oddelek 8, zakonika o sodnem postopku je določeno, da ima stranka v sporu pravico do udeležbe prek videokonference. Udeležba prek videokonference se šteje za enakovredno osebni navzočnosti. O udeležbi vedno odloči sodišče po prostem preudarku. V poglavju 17, oddelek 52, zakonika o sodnem postopku so določena pravila o zaslišanju prič in izvedenskih prič prek videokonference. Prav tako so določene zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uporabo videokonference. Tudi o tem zaslišanju odloči sodišče po prostem preudarku. Vlada je predlagala spremembe obeh določb, predlog pa je trenutno v obravnavi v parlamentu.
Sodišča na Finskem uporabljajo videokonferenčno rešitev, ki jo je razvil vladni center za informacijsko tehnologijo Valtori. Trenutno se uporablja rešitev Polycom. V pripravi je uvedba nove rešitve (Pexip). Za rešitve veljajo splošne politike in prakse finske vlade na področju informacijske varnosti. Tehnologija za pretvorbo besedila v besedilo se ne uporablja.
O dostopu na daljavo vedno odloči sodišče po prostem preudarku. Sodišče lahko predlaga zaslišanje prek videokonference, vendar mora zadevna stranka v to privoliti. Sodišče mora za vsak primer posebej presoditi, ali je videokonferenčni dostop/dostop na daljavo primeren za obravnavo zadeve. Pri odločanju o uporabi videokonference se oceni primernost zadeve. Pri tem se lahko na primer upoštevajo narava in pomembnost zadeve ter pomembnost dokazov v zadevi. Sodišče bo v vsakem posameznem primeru presodilo, kateri način udeležbe v postopku je primeren (osebna navzočnost, fizična udeležba na sodišču). Udeležba na daljavo se šteje za enakovredno osebni navzočnosti, zato se način zaslišanja ali drugi vidiki udeležbe ne spremenijo. Tolmačenje je zagotovljeno ne glede na to, ali se oseba udeleži postopka osebno ali na daljavo.
V skladu z veljavno zakonodajo je treba zaslišanja prič, izvedenskih prič in strank, ki se izvedejo v dokazne namene, posneti (poglavje 22, oddelek 6, zakonika o sodnem postopku). V prihodnje bo treba zagotoviti slikovne in zvočne posnetke zaslišanj prič, izvedenskih prič ali drugih strank, izvedenih v dokazne namene. Začetek veljavnosti tega zakona je določen v ločeni izvedbeni zakonodaji. V skladu z veljavno zakonodajo (poglavje 22, oddelek 10, zakonika o sodnem postopku) je treba zvočni posnetek hraniti najmanj šest mesecev po odločitvi o zadevi. Če je bila vložena pritožba, je treba zvočni posnetek hraniti do pravnomočnosti sodbe. Po spremembi zakonika o sodnem postopku bo treba slikovne in zvočne posnetke hraniti še 30 dni od datuma pravnomočnosti sodbe.
V skladu z oddelkom 13 veljavnega zakona o javnosti sodnih postopkov se za način izdaje procesnega akta uporabljajo določbe iz oddelka 16 navedenega zakona. V novem zakonu, ki se bo izvajal z ločeno izvedbeno zakonodajo, so postopki za izdajo procesnega akta določeni v oddelku 16 zakona o odprtosti vladnih dejavnosti. Sodiščem se lahko informacije iz slikovnih in zvočnih posnetkov okrožnih sodišč zagotovijo le tako, da se jim predloži posnetek v vpogled. Vendar je treba pri tem upoštevati oddelek 16 zakona o odprtosti vladnih dejavnosti. Informacije iz slikovnih in zvočnih posnetkov, ki niso navedene v pododdelku 2, se lahko zagotovijo le tako, da se sodišču omogoči vpogled v posnetek, če glede na vsebino zapisa obstajajo razlogi za domnevo, da bi se sicer lahko z zagotovitvijo informacij kršila zasebnost oseb na posnetku.
Zaupna komunikacija med odvetnikom in stranko: na komunikacijo vpliva in jo pogojuje to, ali sta zastopnik in stranka v istem prostoru ali v ločenih prostorih. Če sta v ločenih prostorih, lahko uporabljata različne načine komunikacije, npr. telefon, elektronsko pošto ali videopovezavo. Za te načine komunikacije ne poskrbi sodišče. Fizični predmeti in predstavitve fizičnih predmetov so v sodnih postopkih redki. Najpogosteje so predstavljene fotografije, ki jih je mogoče stranki in sodišču pokazati prek oddaljene povezave.
Trenutno se za udeležbo v sodnih postopkih ne uporablja avtentikacija. Sodišče preveri, ali je navzoča prava oseba, na podlagi njenega videza in njenih izjav med postopkom. Trenutno se ne uporablja sistem, ki bi temeljil na elektronski identifikaciji.
3. Nacionalno pravo o videokonferencah v kazenskih zadevah
V poglavju 8, oddelek 13, zakona o kazenskem postopku so določena pravila o udeležbi stranke, ki sodeluje v kazenski zadevi, v sodnem postopku prek videokonference. Udeležba prek videokonference se šteje za enakovredno osebni navzočnosti. Vendar o udeležbi vedno odloči sodišče po prostem preudarku. Zakon o prisilnih ukrepih vsebuje določbe o predpisanih postopkih v primerih prisilnih ukrepov. Sodišče lahko predlaga zaslišanje prek videokonference, vendar mora zadevna stranka v to privoliti. Privolitev v uporabo oddaljene povezave mora biti vedno pisno evidentirana v registru spisov. V poglavju 17, oddelek 52, zakonika o sodnem postopku so določena pravila o zaslišanju prič in izvedenskih prič prek videokonference. Prav tako so določene zahteve, ki morajo biti izpolnjene za uporabo videokonference. Tudi o tem zaslišanju odloči sodišče po prostem preudarku. V praksi lahko otroke zasliši le policija; otroci, mlajši od 15 let, niso zaslišani na sodišču. V tovrstnih primerih si sodišče po potrebi ogleda policijski posnetek.
Sodišča na Finskem uporabljajo videokonferenčno rešitev, ki jo je razvil vladni center za informacijsko tehnologijo Valtori. Trenutno se uporablja rešitev Polycom. V pripravi je uvedba nove rešitve (Pexip). Za rešitve veljajo splošne politike in prakse finske vlade na področju informacijske varnosti. Tehnologija za pretvorbo besedila v besedilo se ne uporablja.
V skladu z veljavno zakonodajo je treba zaslišanja prič, izvedenskih prič in strank, ki se izvedejo v dokazne namene, posneti (poglavje 22, oddelek 6, zakonika o sodnem postopku). V prihodnje bo treba zagotoviti slikovne in zvočne posnetke zaslišanj prič, izvedenskih prič ali drugih strank, izvedenih v dokazne namene. Začetek veljavnosti tega zakona je določen v ločeni izvedbeni zakonodaji. V skladu z veljavno zakonodajo (poglavje 22, oddelek 10, zakonika o sodnem postopku) je treba zvočni posnetek hraniti najmanj šest mesecev po odločitvi o zadevi. Če je bila vložena pritožba, je treba zvočni posnetek hraniti do pravnomočnosti sodbe. Po spremembi zakonika o sodnem postopku bo treba slikovne in zvočne posnetke hraniti še 30 dni od datuma pravnomočnosti sodbe. Udeležba na daljavo se šteje za enakovredno osebni navzočnosti, zato se način zaslišanja ali drugi vidiki udeležbe ne spremenijo. Tolmačenje je zagotovljeno ne glede na to, ali se oseba udeleži postopka osebno ali na daljavo.
V skladu z oddelkom 13 veljavnega zakona o javnosti sodnih postopkov se za način izdaje procesnega akta uporabljajo določbe iz oddelka 16 navedenega zakona. V novem zakonu, ki se bo izvajal z ločeno izvedbeno zakonodajo, so postopki za izdajo procesnega akta določeni v oddelku 16 zakona o odprtosti vladnih dejavnosti. Sodiščem se lahko informacije iz slikovnih in zvočnih posnetkov okrožnih sodišč zagotovijo le tako, da se jim predloži posnetek v vpogled. Vendar je treba pri tem upoštevati oddelek 16 zakona o odprtosti vladnih dejavnosti. Informacije iz slikovnih in zvočnih posnetkov, ki niso navedene v pododdelku 2, se lahko zagotovijo le tako, da se sodišču omogoči vpogled v posnetek, če glede na vsebino zapisa obstajajo razlogi za domnevo, da bi se sicer lahko z zagotovitvijo informacij kršila zasebnost oseb na posnetku.
Zaupna komunikacija med odvetnikom in stranko: na komunikacijo vpliva in jo pogojuje to, ali sta zastopnik in stranka v istem prostoru ali v ločenih prostorih. Če sta v ločenih prostorih, lahko uporabljata različne načine komunikacije, npr. telefon, elektronsko pošto ali videopovezavo. Za te načine komunikacije ne poskrbi sodišče. Fizični predmeti in predstavitve fizičnih predmetov so v sodnih postopkih redki. Najpogosteje so predstavljene fotografije, ki jih je mogoče stranki in sodišču pokazati prek oddaljene povezave.
Trenutno se za udeležbo v sodnih postopkih ne uporablja avtentikacija. Sodišče preveri, ali je navzoča prava oseba, na podlagi njenega videza in njenih izjav med postopkom. Trenutno se ne uporablja sistem, ki bi temeljil na elektronski identifikaciji.
4. Takse za postopke v civilnih in gospodarskih zadevah
Informacije o sodnih taksah in plačilnih praksah so na voljo na spletišču sodišč na naslednji povezavi.
5. Načini elektronskega plačevanja
Finski sodni sistem sprejema plačila izključno v obliki bančnih nakazil na bančni račun sodnega sistema. To velja za vsa plačila, za katera sodni sistem izda račun, in za vsa druga nadomestila, ki se na zahtevo sodnega sistema izplačajo tako, kot določi plačnik.
Sodišče za vse zaračunane takse stranki izda prodajni račun, največkrat v elektronski obliki v skladu s standardom PEPPOL ali v papirni obliki, ki se pošlje po pošti.
Računa za prihodke sodnega sistema sta:
Danske Bank
Številka IBAN: FI40 8129 9710 0114 95
Koda BIC: DABAFIHH
Nordea
Številka IBAN: FI97 1804 3000 0167 58
Koda BIC: NDEAFIHH
6. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi decentraliziranega sistema informacijske tehnologije
Decentralizirani sistem se na Finskem še ne uporablja.
7. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah
–