Informacije v skladu s členom 17(1)
(a) Nacionalni portali informacijske tehnologije za komunikacijo s sodišči ali drugimi organi
Švedska nima nacionalnega portala informacijske tehnologije, ki bi bil enakovreden portalu, uvedenemu z uredbo o digitalizaciji. Švedski organi imajo svoje digitalne platforme, na katerih zagotavljajo storitve in informacije. Na primer, švedska nacionalna sodna uprava (Domstolsverket), švedski izvršilni organ (Kronofogdemyndigheten) in švedska davčna agencija (Skatteverket) imajo na svojih spletnih mestih e-storitve, ki jih lahko posamezniki in podjetja uporabljajo za komunikacijo z organi.
Na primer, e-storitev, ki jo zagotavlja švedska nacionalna sodna uprava, javnosti omogoča, da predloži dokumente, ne da bi jih podpisala. Lahko se uporablja tudi kot kontaktni obrazec in zagotavlja varnejšo obliko vzpostavitve stika kot navadna elektronska pošta. Obstaja tudi e-storitev za digitalno podpisovanje in predložitev dokumentov, ki javnosti omogoča digitalno podpisovanje dokumentov ter njihovo digitalno predložitev sodiščem in odborom na švedskih sodiščih. E-storitev je dostopna prek portala domstol.se in zahteva elektronsko identifikacijo. Drug primer je švedski izvršilni organ, ki ima e-storitev, ki ponuja elektronska bančna plačila za čezmejna plačila. Informacije o tovrstnih plačilih so na voljo na spletnem mestu švedskega izvršilnega organa. Tudi švedska davčna agencija ima e-storitev, ki ponuja elektronska bančna plačila za čezmejna plačila, na primer za plačila za evropsko potrdilo o dedovanju. Informacije o tovrstnih plačilih so na voljo na spletnem mestu švedske davčne agencije. Za več podrobnosti glej spodaj točko (d) Elektronski načini plačila.
Enotna e-storitev za vse organe ne obstaja. Namesto tega je vsaka storitev na voljo prek spletnega mesta posameznega organa, ki je dostopno vsem, ne glede na to, v kateri državi se nahajajo. Vendar se lahko predpogoji za uporabo različnih e-storitev razlikujejo glede na vrsto zadeve in namen storitve. Več informacij o možnosti uporabe videokonference v čezmejnih postopkih je na voljo v spodnjih odgovorih.
(b) Nacionalno pravo o videokonferencah v civilnih in gospodarskih zadevah
Kadar mora narok potekati na sodišču v skladu s katerim koli pravnim aktom iz člena 5, se za postopek poleg pravil, ki se neposredno uporabljajo in so določena v uredbah, uporabljajo postopkovna pravila iz zakonika o sodnem postopku in zakona o sodnih zadevah (1996:242).
(a)
Zakonik o sodnem postopku se uporablja za obravnavanje civilnih zadev, tj. civilnih in gospodarskih sporov. Iz poglavja 5, člen 10, zakonika o sodnem postopku izhaja, da lahko sodišče, če obstajajo razlogi za to, odloči, da lahko oseba, ki naj bi se udeležila naroka, sodeluje z zvočnim ali avdiovizualnim prenosom. Pri presoji, ali obstajajo razlogi za udeležbo z zvočnim ali avdiovizualnim prenosom, mora sodišče med drugim upoštevati stroške in nevšečnosti, ki bi nastali, če bi morala biti oseba, ki naj bi se udeležila naroka, navzoča v sodni dvorani. Dejstvo, da stranka ali oseba, ki sodeluje na naroku, prebiva zunaj Švedske, je tipičen razlog, zaradi katerega sodišče dovoli udeležbo prek videokonference, pri čemer se sklicuje na stroške in nevšečnosti, ki bi jih povzročila osebna zglasitev. Na koncu je sodišče tisto, ki odloča o zadevi. Poleg tega je v tej določbi navedeno, da se za osebo, ki na naroku sodeluje z zvočnim ali avdiovizualnim prenosom, šteje, da je bila fizično navzoča v sodni dvorani. To pomeni, da so postopkovna pravila, ki se uporabljajo za osebo, ki se udeleži naroka prek videokonference, enaka tistim, ki bi se uporabljala, če bi bila oseba fizično navzoča v sodni dvorani.
Določbe poglavja 5, člen 10, zakonika o sodnem postopku pomenijo tudi, da se splošna nacionalna pravila o procesnih pravicah in obveznostih uporabljajo za osebo, ki sodeluje prek videokonference, tudi v zvezi z vročanjem pisanj in vabil (glej med drugim poglavje 9 zakonika o sodnem postopku in člen 3 zakona o vročanju pisanj), pravico do tolmačenja in prevajanja (glej poglavje 5, člen 6, in poglavje 33, člen 9, zakonika o sodnem postopku), pravico do nadomestila za navzočnost na narokih (poglavje 36, člen 24, in poglavje 37, člen 3, zakonika o sodnem postopku), kaznimi, globami in izterjavo v primeru odsotnosti z naroka (glej med drugim poglavje 9, člene 7–10, in poglavje 32 zakonika o sodnem postopku) ter pritožbami zoper sodne odločbe (glej poglavje 49 zakonika o sodnem postopku).
Zakon o sodnih zadevah (1996:242), ki se uporablja za obravnavo nekaterih zadev, ki se ne obravnavajo na podlagi zakonik o sodnem postopku, se v bistvu sklicuje na določbe zakonika o sodnem postopku v zvezi s procesnimi pravicami in obveznostmi, vključno z vprašanji glede kazni, glob in izterjave (člen 43) ter tolmačenja in prevajanja (člen 48). Zakon določa tudi, da se poglavje 5, člen 10, zakonika o sodnem postopku uporablja za udeležbo z zvočnim ali avdiovizualnim prenosom (člen 21).
Več informacij o pravicah in obveznostih osebe, vabljene na sodišče, ter o tem, kako poteka narok v praksi, je na voljo na spletnem mestu švedskih sodišč.
Uredba (EU) št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah se med drugim izvaja z zakonom (2015:197), ki vsebuje dodatne določbe k uredbi EU o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah. V skladu s členom 3 tega zakona se zakon o sodnih zadevah (1996:242) uporablja za postopke za spremembo zaščitnih ukrepov iz člena 11 in postopke za zavrnitev priznanja ali izvršitve zaščitnih ukrepov iz člena 13 uredbe EU.
(b)
V skladu z oddelkom 3 zakona, ki vsebuje dopolnilne določbe k uredbi EU o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah, je v postopkih na podlagi Uredbe (EU) št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah pristojno okrožno sodišče.
(c)
Formalne ovire, da sodišče skliče narok na lastno pobudo, ne obstajajo. Vendar se v praksi naroki pogosto organizirajo na zahtevo strank ali v posvetovanju z njimi.
(d)
Videokonferenčni orodji, ki sta na voljo, sta Cisco in Mividas.
Več informacij je na voljo na spletnem mestu švedskih sodišč.
(e)
Zaprosilo za videokonferenco se lahko sodišču predloži kadarkoli pred narokom. V zvezi z obliko takega zaprosila ni nobenih zahtev. Zato se lahko sodišču zaprosilo predloži ustno, pisno ali elektronsko. Sodišče o zahtevi običajno odloči pravočasno pred narokom, zakonski roki pa niso določeni. Odločitve sodišča o tem, kako se mora oseba udeležiti, ni mogoče izpodbijati med postopkom, temveč le v okviru končne odločitve o zadevi.
(f)
Zvočni in video posnetki vseh narokov so narejeni tako, da jih je mogoče ponovno predvajati na višjih sodiščih v primeru pritožbe (poglavje 6, člen 6, zakonika o sodnem postopku). Ker se naroki snemajo, se udeleženim osebam običajno ni treba zglasiti pred višjim sodiščem, da bi ponovno pričale. Zvočna datoteka je javna listina, ki se lahko na zahtevo da na voljo javnosti, če ni razlogov za zaupnost. Video posnetek ni na voljo javnosti. Po odločitvi o zadevi se video posnetki uničijo. Pravila o snemanju narokov se uporabljajo tudi za čezmejne zadeve.
(g)
Zaupnost je zagotovljena s tehničnimi in praktičnimi ukrepi glede na okoliščine zadeve. Odvetnik lahko na primer s svojo stranko govori ločeno prek povezave v sosednji sobi na sodišču.
(h)
Nekatere splošne informacije o udeležbi prek zvočnega in video snemanja so na voljo na spletnem mestu švedskih sodišč (domstol.se). Sprejetje podrobnih praktičnih ukrepov je v vsakem primeru naloga pristojnega sodišča. Tehnologija za pretvorbo govora v besedilo ni dostopna.
(i)
Informacije o tem, kako bo videokonferenca potekala, se strankam zagotovijo v vsaki posamezni zadevi. Naloga sodišča je tudi obveščanje osebe, ki sodeluje prek videokonference, o tem, kako to storiti. Informacije zajemajo vse, kar mora oseba vedeti, da se poveže in sodeluje na naroku. Ljudje z okvaro sluha imajo možnost, da se jim zagotovijo slušni pripomočki.
(j)–(m)
Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za osebo, ki se udeleži naroka prek videokonference, so enaka tistim, ki bi se uporabljala, če bi bila oseba fizično navzoča v sodni dvorani. Za več informacij glej točko (a). Sprejetje podrobnih praktičnih ukrepov se v vsakem primeru določi po posvetovanju s strankami.
(n)
Videokonferenčni prenos, videokonferenčna infrastruktura in videokonferenčni sistemi so med drugim zaščiteni s šifriranjem in požarnimi zidovi.
(b) Nacionalno pravo o videokonferencah v kazenskih zadevah
Kadar mora narok potekati na sodišču v skladu s katerim koli pravnim aktom iz člena 6, se za postopek poleg pravil, ki se neposredno uporabljajo in so določena v uredbah, uporabljajo postopkovna pravila iz zakonika o sodnem postopku in zakona o sodnih zadevah (1996:242).
(a)
Zakonik o sodnem postopku se uporablja za obravnavanje kazenskih zadev. Iz poglavja 5, člen 10, zakonika o sodnem postopku izhaja, da lahko sodišče, če obstajajo razlogi za to, odloči, da lahko oseba, ki naj bi se udeležila naroka, sodeluje z zvočnim ali avdiovizualnim prenosom. Pri presoji, ali obstajajo razlogi za udeležbo z zvočnim ali avdiovizualnim prenosom, mora sodišče med drugim upoštevati stroške in nevšečnosti, ki bi nastali, če bi morala biti oseba, ki naj bi se udeležila naroka, navzoča v sodni dvorani. Dejstvo, da stranka ali oseba, ki sodeluje na naroku, prebiva zunaj Švedske, je tipičen razlog, zaradi katerega sodišče dovoli udeležbo prek videokonference, pri čemer se sklicuje na stroške in nevšečnosti, ki bi jih povzročila osebna zglasitev. Na koncu je sodišče tisto, ki odloča o zadevi. Poleg tega je v tej določbi navedeno, da se za osebo, ki na naroku sodeluje z zvočnim ali avdiovizualnim prenosom, šteje, da je bila fizično navzoča v sodni dvorani. To pomeni, da so postopkovna pravila, ki se uporabljajo za osebo, ki se udeleži naroka prek videokonference, enaka tistim, ki bi se uporabljala, če bi bila oseba fizično navzoča v sodni dvorani.
Določbe poglavja 5, člen 10, zakonika o sodnem postopku pomenijo tudi, da se splošna nacionalna pravila o procesnih pravicah in obveznostih uporabljajo za osebo, ki sodeluje prek videokonference, med drugim v zvezi z vročanjem pisanj in vabil (glej med drugim poglavje 9 zakonika o sodnem postopku in člen 3 zakona o vročanju pisanj), pravico do tolmačenja in prevajanja (glej poglavje 5, člen 6, in poglavje 33, člen 9, zakonika o sodnem postopku), pravico do nadomestila za navzočnost na narokih (poglavje 36, člen 24, in poglavje 37, člen 3, zakonika o sodnem postopku), kaznimi, globami in izterjavo v primeru odsotnosti z naroka (glej med drugim poglavje 9, člene 7–10, in poglavje 32 zakonika o sodnem postopku) ter pritožbami zoper sodne odločbe (glej poglavje 49 zakonika o sodnem postopku).
Zakon o sodnih zadevah (1996:242), ki se uporablja za obravnavo nekaterih zadev, ki se ne obravnavajo na podlagi zakonik o sodnem postopku, se v bistvu sklicuje na določbe zakonika o sodnem postopku v zvezi s procesnimi pravicami in obveznostmi, med drugim z vprašanji glede kazni, glob in izterjave (člen 43) ter tolmačenja in prevajanja (člen 48). Zakon določa tudi, da se poglavje 5, člen 10, zakonika o sodnem postopku uporablja za udeležbo z zvočnim ali avdiovizualnim prenosom (člen 21).
Več informacij o pravicah in obveznostih osebe, vabljene na sodišče, ter o tem, kako poteka narok v praksi, je na voljo na spletnem mestu švedskih sodišč.
- Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami se med drugim izvaja z zakonom (2003:1156) o predaji s Švedske na podlagi evropskega naloga za prijetje. Za naroke na podlagi členov 18 in 19 okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje veljajo enake postopkovne določbe, kot se uporabljajo v nacionalnih predkazenskih postopkih, ki so v bistvu določene v zakoniku o sodnem postopku.
- Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji, se med drugim izvaja z zakonom (2015:96) o priznavanju in izvrševanju zapornih kazni v Evropski uniji. V skladu s tem zakonom se za postopke, v katerih poteka narok na podlagi člena 6 uredbe o digitalizaciji, uporablja zakon o sodnih zadevah (1996:242).
- Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami se med drugim izvaja z zakonom (2015:650) o priznavanju in izvrševanju pogojnih kazni v Evropski uniji. V skladu s tem zakonom se za postopke, v katerih poteka narok na podlagi člena 6 uredbe o digitalizaciji, uporabljata zakonik o sodnem postopku in tudi zakon o sodnih zadevah (1996–242).
- Okvirni sklep Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu se med drugim izvaja z zakonom (2015:485) o priznavanju in spremljanju odločb o nadzornih ukrepih v Evropski uniji. V skladu s tem zakonom se za postopke, v katerih poteka narok na podlagi člena 6 uredbe o digitalizaciji, uporablja zakonik o sodnem postopku.
- Direktiva 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti se med drugim izvaja z zakonom (2015:642) o evropski odredbi o zaščiti. V skladu s tem zakonom se za postopke, v katerih poteka narok na podlagi člena 6 uredbe o digitalizaciji, uporablja zakon o sodnih zadevah (1996:242).
- Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu se med drugim izvaja z aktom (2020:968), ki vsebuje dodatne določbe k uredbi EU o začasnem zavarovanju in odvzemu sredstev. V skladu s tem zakonom se za postopke, v katerih poteka narok na podlagi člena 6 uredbe o digitalizaciji, uporablja zakon o sodnih zadevah (1996:242).
(b)
Zaprosilo za videokonferenco se lahko sodišču predloži kadarkoli pred narokom. V zvezi z obliko takega zaprosila ni nobenih zahtev. Zato se lahko sodišču zaprosilo predloži ustno, pisno ali elektronsko. Sodišče o zahtevi običajno odloči pravočasno pred narokom, zakonski roki pa niso določeni. Odločitve sodišča o tem, kako se mora oseba udeležiti, ni mogoče izpodbijati med postopkom, temveč le v okviru končne odločitve o zadevi.
(c)
Informacije o tem, kako bo videokonferenca potekala, se strankam zagotovijo v vsaki posamezni zadevi. Naloga sodišča je tudi obveščanje osebe, ki sodeluje prek videokonference, o tem, kako to storiti. Informacije zajemajo vse, kar mora oseba vedeti, da se poveže in sodeluje na naroku. Ljudje z okvaro sluha imajo možnost, da se jim zagotovijo slušni pripomočki.
(d)
Zaupnost je zagotovljena s tehničnimi in praktičnimi ukrepi glede na okoliščine zadeve. Državni odvetnik lahko na primer s svojo stranko govori ločeno prek povezave v sosednji sobi na sodišču.
(e)
Če je na narok vabljena oseba, ki še ni dopolnila 18 let, je treba v skladu z zakonom o vabilu uradno obvestiti skrbnika mlade osebe ali drugo osebo, odgovorno za varstvo in vzgojo mlade osebe, razen če obstajajo posebni razlogi proti temu. Posebni tovrstni razlogi so lahko, da se na primer lahko domneva, da je uradna obvestitev skrbnika bolj škodljiva kot koristna za mlado osebo ali da uradna obvestitev skrbnika očitno ne bi izpolnjevala nobene funkcije. Podobna obveznost uradne obvestitve skrbnika velja v kazenskem postopku, kadar je vabljena mlada oseba, ker je bila obtožena storitve kaznivega dejanja. Obveznost uradne obvestitve skrbnikov in drugih velja ne glede na to, kako poteka narok, tj. tudi kadar poteka prek videokonference.
(f)
Zvočni in video posnetki vseh narokov so narejeni tako, da jih je mogoče ponovno predvajati na višjih sodiščih v primeru pritožbe (poglavje 6, člen 6, zakonika o sodnem postopku). Ker se naroki snemajo, se udeleženim osebam običajno ni treba zglasiti pred višjim sodiščem, da bi ponovno pričale. Zvočna datoteka je javna listina, ki se lahko na zahtevo da na voljo javnosti, če ni razlogov za zaupnost. Video posnetek ni na voljo javnosti. Po odločitvi o zadevi se video posnetki uničijo. Pravila o snemanju narokov se uporabljajo tudi za čezmejne zadeve.
(g)
Zoper odločitev o udeležbi prek videokonference v povezavi s končno odločitvijo ali sodbo se je mogoče pritožiti v vseh postopkih v zvezi z okvirnimi sklepi 2008/909/PNZ, 2008/947/PNZ, 2009/829/PNZ, Direktivo 2011/99/EU in Uredbo (EU) 2018/1805. V okviru pritožbe lahko obdolžena, osumljena ali obsojena oseba ali oseba, na katero sklep vpliva, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1805 trdi, da so bile kršene njene pravice iz člena 6 uredbe o digitalizaciji. Če se sodišče strinja z oceno, lahko spremeni odločitev v korist pritožnika, vrne zadevo v ponovno odločanje nižjemu sodišču ali izvede nov narok, da popravi napako, ki jo je storilo nižje sodišče.
Tožilec lahko odredi narok v skladu s členom 18(1), točka (a)(i), Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ o evropskem nalogu za prijetje. Ravnanje in nepravilne odločitve tožilca v predkazenskem postopku se lahko preverijo v okviru nadzornih dejavnosti švedskega tožilstva. Švedska sodišča na glavnih obravnavah na Švedskem uporabljajo načelo proste presoje dokazov (poglavje 35, člen 1, zakonika o sodnem postopku). V skladu s švedskim pravom so torej praviloma dovoljene vse oblike dokazov. Dejstvo, da so bili na primer dokazi pridobljeni v nasprotju z določenim pravnim pravilom, načeloma ne preprečuje njihove predložitve v sodnem postopku. Če sodišče v okviru proste presoje dokazov ugotovi razloge za dvom o tem, kako so bili dokazi pridobljeni, lahko šteje, da imajo informacije majhno dokazno vrednost ali pa je sploh nimajo. Odškodnina se lahko prisodi tudi za kršitev, zaradi katere so bili dokazi pridobljeni nepravilno, na primer z znižanjem kazni. Zato imajo lahko informacije, pridobljene v nasprotju s členom 6 uredbe o digitalizaciji, majhno dokazno vrednost ali pa je sploh nimajo ali pa lahko povzročijo znižanje kazni.
Če so bile posamezniku kršene pravice iz člena 6 uredbe o digitalizaciji, lahko zahteva odškodnino za nepravilno izvajanje javne oblasti (glej poglavje 3 zakona o odškodninski odgovornosti (1972:207)).
(h)
Videokonferenčni orodji, ki sta na voljo, sta Cisco in Mividas.
Več informacij je na voljo na spletnem mestu švedskih sodišč.
(i)
Nekatere splošne informacije o udeležbi prek zvočnega in video snemanja so na voljo na spletnem mestu švedskih sodišč (domstol.se). Sprejetje podrobnih praktičnih ukrepov je v vsakem primeru naloga pristojnega sodišča. Naloga sodišča je tudi obveščanje osebe, ki sodeluje prek videokonference, o tem, kako to storiti. Informacije vključujejo vse, kar mora oseba vedeti, da se poveže in sodeluje na naroku.
(j)
Tehnologija za pretvorbo govora v besedilo ni dostopna.
(k)–(m)
Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za osebo, ki se udeleži naroka prek videokonference, so enaka tistim, ki bi se uporabljala, če bi bila oseba fizično navzoča v sodni dvorani. Za več informacij glej točko (a).
(n)
Videokonferenčni prenos, videokonferenčna infrastruktura in videokonferenčni sistemi so med drugim zaščiteni s šifriranjem in požarnimi zidovi.
(c) Takse za postopke v civilnih in gospodarskih zadevah
Informacije o sodnih taksah so določene v odloku (1987:452) o taksah splošnih sodišč. Za informacije o taksah, ki jih po potrebi zaračunavajo drugi organi, glej ustrezne točke v nadaljevanju.
Evropski plačilni nalog
V zadevah, ki se obravnavajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, znaša taksa za vlogo v skladu s členom 1 odloka (1992:1094) o taksah pri švedskem izvršilnem organu 300 SEK. V skladu s členom 5 zakona o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (2008:879) mora takso za vlogo tožeča stranka plačati vnaprej. Če se vročitev opravi v drugi državi EU, lahko druga država v nekaterih primerih zaračuna takso za vročitev. Takso plača tožeča stranka.
V zadevah v zvezi s pridobitvijo informacij o bančnem računu v skladu z Uredbo (EU) št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah se v skladu s členom 17 odloka o taksah pri švedskem izvršilnem organu zaračuna taksa v višini 300 SEK.
Evropski postopek v sporih majhne vrednosti
Za postopek v sporih majhne vrednosti se zaračuna samo ena taksa za vlogo, ki se plača ob vložitvi vloge pri sodišču. Za postopek ali postopkovne ukrepe se ne zaračunavajo druge takse. Skupni znesek za postopek je taksa za vlogo, ki po 1. juliju 2014 znaša 900 SEK (priloga k odloku (1987:452) o taksah splošnih sodišč).
Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov
Določbe o sodnih taksah so določene v odloku(1987:452) o taksah splošnih sodišč. Taksa za vlogo za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov znaša 2 800 SEK. Takso je treba plačati ob vložitvi vloge pri sodišču.
Uredba o dedovanju
Švedska davčna agencija v skladu s členom 2 odloka (2015:422), ki vsebuje dodatne določbe k uredbi EU o dedovanju, in členom 10 odloka (1992:191) zaračunava naslednje takse:
- vloga za izdajo potrdila o dedovanju – taksa za vlogo v višini 1 660 SEK,
- vloga za izdajo nove overjene kopije potrdila o dedovanju ali potrdila o dedovanju, ki je že bilo izdano – taksa za vlogo v višini 320 SEK,
- vloga za podaljšanje obdobja veljavnosti overjene kopije potrdila o dedovanju – taksa za vlogo v višini 320 SEK.
Drugi predpisi
Za druge predpise, tj. uredbo o insolventnosti, uredbo o premoženjskih razmerjih med zakoncema, uredbo Bruselj II in uredbo o preživninah, takse niso bile določene.
Izvršilne takse švedskega izvršilnega organa
V zadevah v zvezi z izterjavo dolga in drugih izvršilnih zadevah znaša osnovna taksa v skladu s členom 5 in 6 odloka o taksah pri švedskem izvršilnem organu 600 SEK. V posameznih zadevah zaplembe se zaračuna osnovna taksa za vsako leto trajanja zadeve.
V primeru prisilne prodaje premičnine se zaračuna taksa za prodajo. Taksa za prodajo znaša v skladu s členom 11 odloka o taksah pri švedskem izvršilnem organu 4 % nakupne cene.
V primeru prisilne prodaje nepremičnine se zaračunata taksa za pripravo in taksa za prodajo.
Taksa za pripravo znaša 1 % ocenjene vrednosti nepremičnine. Taksa za prodajo znaša 4 % nakupne cene. Vsota takse za pripravo in takse za prodajo v skladu s členom 12 odloka o taksah pri švedskem izvršilnem organu ne sme biti manjša od 20 % ali večja od 150 % osnovnega zneska cene.
V skladu s členom 13 odloka o taksah pri švedskem izvršilnem organu se posebna taksa zaračuna, kadar ukrep v zadevi vključuje posebne stroške za državo. Taksa je enaka kot stroški. Na primer, posebna taksa je lahko taksa za shranjevanje po izselitvi. Za stroške države, na primer za vročanje pisanj ali za tolmače, se v skladu s členom 14 odloka o taksah pri švedskem izvršilnem organu posebna taksa ne zaračuna.
Za takse v drugih primerih glej člen 17 odloka o taksah pri švedskem izvršilnem organu.
Odgovornost tožeče stranke za plačilo stroškov
Švedski izvršilni organ stroške praviloma zaračuna toženi stranki/dolžniku. Če toženi stranki/dolžniku stroškov ni mogoče zaračunati, je za stroške običajno odgovorna tožeča stranka; glej poglavje 17, členi 2–4 zakonika o izvršbi.
V zadevah v zvezi z zaplembo zaradi preživnine in škode, ki je posledica storitve kaznivega dejanja, tožeča stranka ni odgovorna za stroške izvršitve; glej poglavje 17, člen 3, drugi odstavek, ter poglavje 7, člen 14(1) in (4) zakonika o izvršbi.
Švedski izvršilni organ lahko od tožeče stranke zahteva, da takso plača vnaprej; glej poglavje 17, člen 5 zakonika o izvršbi ter člen 4, prvi in drugi odstavek, odloka o taksah pri švedskem izvršilnem organu.
(d) Načini elektronskega plačevanja
Obstajata dva alternativna načina plačila taks za vlogo, ki se zaračunavajo na podlagi odloka (1987:452) o taksah splošnih sodišč. Eden je z debetno/kreditno kartico, drugi pa na bančni žiro račun švedskih sodišč. Oba načina plačila sta na voljo preko spletnega mesta švedskih sodišč. Plačila z debetno/kreditno kartico se lahko izvedejo z območij zunaj meja Švedske. Podobno so informacije o IBAN in BIC na voljo na plačilnih dokumentih, ustvarjenih v plačilni storitvi. Na podlagi teh informacij lahko tujci izvedejo plačila švedskim sodiščem. Informacije, ki se zahtevajo za debetne/kreditne kartice, so na voljo v plačilni storitvi. Informacije o bančnem žiro računu in sklicu za plačilo ustvari plačilna storitev ob plačilu.
Švedska davčna agencija ponuja možnost elektronskih bančnih plačil za čezmejna plačila, na primer za plačilo za evropsko potrdilo o dedovanju. Informacije o tovrstnih plačilih lahko najdete na spletnem mestu švedske davčne uprave.
Švedski izvršilni organ ponuja možnost elektronskih bančnih plačil za čezmejna plačila. Informacije o tovrstnih plačilih lahko najdete na spletnem mestu švedskega izvršilnega organa.
Člen 17(2) – Uradno obvestilo o zgodnji uporabi decentraliziranega sistema informacijske tehnologije
Švedska ni pripravljena začeti uporabljati decentraliziranega sistema že v okviru sodelovanja, določenega v uredbi o digitalizaciji.
Člen 17(2) – Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah
Švedska ni pripravljena na zgodnjo uporabo člena 5 uredbe o digitalizaciji.
Člen 17(2) – Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v kazenskih zadevah
Švedska ni pripravljena na zgodnjo uporabo člena 6 uredbe o digitalizaciji.