1. Nacionalni portali informacijske tehnologije za komunikacijo s sodišči ali drugimi organi
Te informacije zajemajo nacionalne portale informacijske tehnologije v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jih je razvila vlada ali so bili razviti v njenem imenu za namene udeležbe v sodnih postopkih z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev med fizičnimi in pravnimi osebami ter zadevnimi pristojnimi organi.
| Organizacija | Ime portala informacijske tehnologije | Ali lahko portal uporabljajo državljani, ki niso državljani Nizozemske, in nerezidenti Nizozemske? | Za kaj se lahko portal uporablja? Ali za uporabo portala veljajo kakšne posebne zahteve? | Kako so uporabniki identificirani? |
| Kraljeva poklicna organizacija notarjev za civilnopravne zadeve (Koninklijke Notariële Beroepsorganisatie – KNB) | Notarisnet | Da in ne: splošne informacije so na voljo v angleščini. Podrobnejše informacije so na voljo za posebne aplikacije (digitalna ustanovitev podjetja in digitalna identifikacija strank). |
Notaris.nl je celovit portal za potrošnike, ki ponuja informacije o storitvah, ki jih opravlja notariat na Nizozemskem, razčlenjene po različnih pravnih področjih. Namenjen je za splošne informacije, ki dopolnjujejo posebne spletne strani 850 notarskih pisarn. Vključuje tudi značilnosti, kot je imenik, ki vsebuje podrobnosti o vseh podjetjih in različnih kontaktnih možnostih. To spletišče bo kmalu razširjeno z razdelkom „Moje okolje“, kjer bodo potrošniki lahko uporabljali notarske storitve in si ogledovali dokumente v zaprtem okolju. Če je treba dokumente podpisati digitalno, je potreben kvalificiran elektronski podpis. |
Če je treba ugotoviti identiteto osebe za potrošniške storitve, je treba to storiti z veljavno fizično osebno izkaznico, elektronsko osebno izkaznico in/ali dodatnim digitalnim korakom preverjanja, ki vključuje branje čipa NFC fizične osebne izkaznice. |
| Nizozemsko sodstvo (Rechtspraak) | Mijn Rechtspraak (Moje sodstvo) | Da, če imajo priznano evropsko prijavno ime. |
Portal se lahko uporablja za naslednje teme (več informacij je na voljo v razdelku Mijn Rechtspraak): Državljani
Organizacije
Strokovnjaki (odvetnik/delavec v pravni stroki)
|
Državljani
Organizacije
Strokovnjaki (odvetnik/delavec v pravni stroki)
|
| Nizozemsko sodstvo (Rechtspraak) | Moje skrbništvo, upravljanje in varuštvo (Mijn CBM) | Ne, tuje stranke načeloma nimajo DigiD in se ne morejo prijaviti na spletni portal. |
Priprava in predložitev poročil in zahtev, vključno s/z:
Poklicni skrbnik, upravitelj ali varuh ne more dostopati do Mijn CBM. |
|
| Državni svet (Raad van State) | Storitvena točka državnega sveta (Loket Raad van State) |
Državljani lahko digitalno vložijo pravno sredstvo zoper odločbo upravnega organa ali zoper sodbo sodišča. Obrazci, ki so na voljo na tej storitveni točki, so namenjeni izključno državljanom. Odvetniki, podjetja, organizacije in upravni organi lahko vložijo pritožbe in dokumente v zvezi z zadevo v digitalni obliki z uporabo metode varne elektronske pošte (Veilig Mailen). |
|
|
| Državni svet (Raad van State) | Moja zadeva (Mijn Zaak) | Ne, dostop do Mijn Zaak imajo samo odvetniki z Advocatenpas. |
Trenutno se Mijn Zaak uporablja izključno za odvetnike v zadevah v zvezi z mednarodno zaščito in pridržanjem. Mijn Zaak ne smete uporabljati za vložitev zaupnih dokumentov, kot je navedeno v členu 8:29 splošnega zakona o upravnem pravu (Algemene wet bestuursrecht). Kako vložiti zaupne dokumente, lahko izveste v poslovniku (procesreglement). |
|
| Vrhovno sodišče (Hoge Raad) | Moja zadeva na vrhovnem sodišču (Mijn Zaak Hoge Raad) | Ne, tuje stranke načeloma nimajo DigiD, prijavnega imena eHerkenning, odvetniške izkaznice (Advocatenpas) ali izkaznice za zaposlene pri odvetnikih (Gemachtigdenpas) in se ne morejo prijaviti na spletni portal. |
Portal se lahko uporablja za naslednje teme (več informacij je na voljo v razdelku Mijn Rechtspraak): Kazenske zadeve
Davčne in upravne zadeve
|
|
| Osrednja agencija za izterjavo sodnih stroškov (Centraal Justitieel Incassobureau – CJIB) |
Digitalna storitvena točka CJIB (Digitaal Loket CJIB) Storitvena točka za digitalni promet (državno tožilstvo (Digitaal Loket Verkeer (OM)) |
Da, če imajo priznano evropsko prijavno ime. |
|
|
| Osrednja agencija za izterjavo sodnih stroškov (Centraal Justitieel Incassobureau – CJIB) | Poslovni portal CJIB (CJIB Businessportaal) | Ne, tuje stranke načeloma nimajo prijavnega imena eHerkenning in se ne morejo prijaviti na spletni portal. |
Svetovalec/svetovalka za dolgove ali upravitelj/upraviteljica dolgov
Podjetje z velikim voznim parkom
Pravni svetovalec
Organizacije javnega sektorja
|
|
2. Nacionalno pravo o videokonferencah v civilnih in gospodarskih zadevah
Ta oddelek vsebuje informacije o nacionalni zakonodaji in postopkih v zvezi z udeležbo na narokih prek videokonference v civilnih in gospodarskih zadevah.
(a) Informacije o veljavnem nacionalnem pravu in postopkih (vključno z veljavnimi procesnimi pravicami in zaščitnimi ukrepi), ki urejajo naroke, izvedene z uporabo videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo
V civilnem in gospodarskem pravu še ni posebnih predpisov o uporabi videokonferenc med sodnimi obravnavami. Civilno in gospodarsko pravo ni ovira za uporabo videokonferenc. S privolitvijo vseh zadevnih strank lahko narok v celoti poteka prek spleta. Naroka se lahko digitalno udeleži tudi stranka v postopku, zainteresirana stran ali izvedenec. Ob ustreznem upoštevanju interesov strank in njihovega enakega obravnavanja sodnik odloči, ali lahko naroka, ki sicer poteka v osebni navzočnosti, digitalno udeleži le ena od strank.
Minister za pravno varstvo je aprila 2022 spodnji dom nizozemskega parlamenta obvestil o svojih načrtih za pripravo doslednih zakonskih predpisov o uporabi videokonferenc na narokih pred civilnimi in upravnimi sodišči. Skratka, namen je, da se z zakonskimi predpisi določijo okoliščine, v katerih se lahko videokonferenca uporabi med sodno obravnavo, ter postopkovne in tehnične zaščitne ukrepe, ki se bodo uporabljali. Predpisi bodo omogočitvene narave, kar pomeni, da bo okrožno sodišče ali pritožbeno sodišče tisto, ki bo ponudilo to možnost. Sodnik nato odloči, ali se lahko v konkretni zadevi uporabi videokonferenca; v upravnih zadevah in nekaterih kategorijah civilnih zadev se lahko videokonferenca uporabi le, če jo želi uporabiti ena ali več strank.
(b) Informacije o tem, ali lahko videokonference izvajajo le sodišča na podlagi člena 5 uredbe o digitalizaciji ali pa imajo to možnost tudi drugi organi. Če lahko člen 5 kot pravno podlago za organizacijo videokonference uporabijo tudi drugi organi, informacije o tem, kateri so ti organi in za katere postopke se lahko uporabijo.
V civilnih in gospodarskih zadevah lahko videokonference za organizacijo spletnih (ali delno spletnih) narokov uporabljajo le sodišča.
(c) Ali nacionalno pravo dopušča, da sodišče ali pristojni organ narok razpiše po uradni dolžnosti?
V civilnem in gospodarskem pravu še ni posebnih predpisov o uporabi videokonferenc med sodnimi obravnavami. Trenutno o uporabi videokonference v konkretni zadevi, če jo želi uporabiti ena ali več strank, odloča sodnik.
(d) Ali so na Nizozemskem na voljo videokonferenčne tehnologije in katera je najpogostejša platforma?
Okrožna sodišča in pritožbena sodišča imajo dostop do treh platform za organizacijo digitalnih narokov in omogočanje digitalne udeležbe ene od strank, in sicer: Microsoft Teams, Cisco Meeting Service (CMS) in večtočkovna nadzorna enota (MCU) nizozemskega sodstva. Naroki iz senatov ali sodnih dvoran v kazenskih ustanovah vedno potekajo prek platforme Teams. V vseh drugih primerih sodnik odloči, katere platforme se uporabljajo.
Priročnika za platformi Teams in CMS sta na voljo na spletnem mestu sodnega sveta (Raad voor de Rechtspraak). V primeru platforme MCU okrožno sodišče ali pritožbeno sodišče pred narokom z udeleženci izmenja informacije o uporabnikih.
(e) Informacije o postopkovnih zahtevah za stranke, ki želijo izraziti svoje mnenje o uporabi videokonference ali druge tehnologije za udeležbo na naroku na daljavo
Udeleženci naroka lahko okrožno sodišče ali pritožbeno sodišče zaprosijo, naj jim dovoli, da se naroka udeležijo z digitalnimi sredstvi ali da narok v celoti poteka digitalno. Sodnik odloči, ali je mogoča digitalna udeležba ali popolnoma digitalen narok.
(f) Kako je strankam in njihovim zastopnikom, vključno z invalidi, zagotovljen dostop do videokonferenc?
Stranke lahko na zahtevo dejavno sodelujejo na digitalnem naroku prek MCU (večtočkovna nadzorna enota). MCU zagotavlja neposredno in varno video povezavo med udeleženci in osebami, ki so fizično navzoče v sodni dvorani. Omogoča tudi neposredno komunikacijo med digitalnimi in fizičnimi udeleženci.
V primerih, v katerih so stranke navedle, da dejavno digitalno sodelovanje na naroku ni zaželeno, lahko srečanje poteka prek platforme Teams z omejitvami za tiste, ki se naroka udeležijo digitalno. V takih primerih lahko prek platforme Teams iz sodne dvorane prejemate le video in zvočne posnetke.
Po potrebi se lahko dovolj zgodaj pred narokom za stranke in njihove pravne zastopnike organizira preizkus sobe MCU, da se preprečijo morebitne težave s programom in povezavo med narokom. Na voljo so tudi pisna navodila. Poleg tega je na začetku naroka v sodni dvorani vedno prisotno osebje za informacijsko tehnologijo, ki zagotavlja podporo in nemoten potek digitalnega naroka.
Nizozemsko sodstvo zaenkrat nima posebnih integriranih zmogljivosti za udeležence z invalidnostjo. V tekočem razpisnem postopku za novo rešitev za spletne naroke je bila dostopnost vključena v sklop zahtev.
(g) Ali nacionalna zakonodaja dovoljuje snemanje narokov?
Nizozemska nima posebne zakonodaje o uporabi videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah. To pomeni, da tudi ni zakonodaje o snemanju spletnih narokov ter določb o shranjevanju in razširjanju posnetkov.
Snemanje (video in/ali zvočno) je brez dovoljenja sodnika prepovedano. Prav tako ni dovoljeno video in/ali zvočno snemanje v stavbi sodišča. To velja za sprejemne prostore, sodne dvorane in čakalnice.
(h) Kako nacionalna zakonodaja zagotavlja, da so vsi posnetki varno narejeni in shranjeni ter niso javno dostopni?
Nizozemska nima posebne zakonodaje o uporabi videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah. To pomeni, da tudi ni zakonodaje o snemanju spletnih narokov ter določb o shranjevanju in razširjanju posnetkov.
(i) Informacije o tem, kako lahko odvetniki in stranke zaupno komunicirajo pred in med spletnim narokom
Eden od pogojev, ki se uporablja za uporabo videokonferenc za spletne naroke, je zagotoviti, da se lahko odvetnik in stranka pogovarjata zaupno, ne da bi lahko pogovor poslušale druge osebe. Trenutno tehnologija ne podpira ločenega, varnega kanala za zaupno razpravo v okviru spletnega naroka. Vendar pa se takšna zmogljivost razvija. Dokler za vzpostavitev varnega kanala v okviru iste video povezave ni na voljo tehnična funkcija, se lahko stranke med seboj posvetujejo po telefonu ali v ločenem prostoru.
(j) Kako se stranke identificirajo in avtenticirajo?
Na splošno sodni tajnik pred narokom opravi poizvedbe pri pravnih zastopnikih, da bi ugotovil, kdo se bo naroka prek večtočkovne nadzorne enote (MCU) udeležil digitalno. MCU je digitalna naprava za organizacijo videokonferenc. Sodni tajnik registriranim osebam pošlje povezavo za dostop do spletnega naroka, prejemnike pa pozove, naj je ne posredujejo naprej. Na začetku naroka se od vseh oseb, prisotnih na spletnem naroku, zahteva, da se javijo, opravi pa se tudi preverjanje, ali gre za osebe, imena katerih so bila predhodno sporočena. Nepooblaščene stranke so s spletnega naroka odstranjene.
Udeleženci prek portala Teams se ne spremljajo dejavno, saj ne morejo deliti videa in zvoka.
(k) Kako lahko stranke postavljajo vprašanja in smiselno sodelujejo?
Večtočkovna nadzorna enota (MCU) omogoča vzpostavitev neposredne povezave med digitalnimi udeleženci in osebami, ki so fizično navzoče v sodni dvorani. Kamere in zasloni, nameščeni v sodni dvorani, sodnikom in odvetnikom omogočajo neposredno komunikacijo z digitalnimi udeleženci. Prek portala Teams je iz sodne dvorane mogoče prejemati le video in zvočne posnetke. Prek portala Teams dejavno sodelovanje ni mogoče.
(l) Kako stranke izkoristijo pravico do tolmačenja?
Obstajata dve možni situaciji za tolmačenje na spletnem naroku:
- tolmači sodelujejo le digitalno.
- Tolmači so fizično navzoči v sodni dvorani.
V obeh primerih se strankam svetuje, da organizirajo ločeno srečanje za tolmačenje, na katerem sodelujejo fizično navzoči udeleženci in tolmači. Sodišče ni odgovorno za digitalno srečanje, ki ga stranke vzpostavijo za namene tolmačenja. Digitalni udeleženci, ki uporabljajo povezavo, ki jo je vzpostavilo sodišče, izklopijo svoj mikrofon, kadar tolmačenje poteka prek ločenega srečanja.
(m) Kako je zagotovljeno, da si je mogoče fizične dokaze ogledati in jih predstaviti na spletnem naroku?
Varna večtočkovna nadzorna enota (MCU) strankam omogoča, da digitalnim udeležencem predstavijo digitalne dokaze prek videa in zvoka.
(n) Kako se preprečita nepooblaščen dostop do občutljivih podatkov in pretok podatkov do neznanih subjektov?
Stranke dobijo navodilo, naj ne posredujejo povezave, ki se uporablja za dostop do povezave večtočkovne nadzorne enote (MCU), saj to ni dovoljeno. Prav tako nista dovoljena snemanje in deljenje posnetkov. Poleg tega so nepooblaščene stranke iz povezave MCU odstranjene. Vendar ni mogoče preveriti, ali se poteka snemanje iz povezave MCU ali Teams, zato je to nemogoče preprečiti.
Obravnave gospodarskih zadev so načeloma javne.
(o) Informacije o praktičnih podrobnostih za organizacijo in izvedbo spletnega naroka, vključno z informacijami o tem, ali se uporablja tehnologija pretvorbe govora v besedilo
Če se sodnik s privolitvijo ene ali več strank odloči za digitalni narok, se pred narokom s stranko ali strankami, ki bodo sodelovale digitalno, izmenjajo praktične informacije. Priročnika iz točke (d) strankam pomagata vzpostaviti povezavo prek portalov Teams ali CMS in pojasnjujeta digitalne funkcije, ki bodo na voljo na naroku.
Na digitalnih narokih v civilnih in gospodarskih zadevah se tehnologija za pretvorbo govora v besedilo ne uporablja.
3. Nacionalno pravo o videokonferencah v kazenskih zadevah
Ta oddelek osumljenim, obdolženim ali obsojenim osebam ali osebam, na katere sklep vpliva, kot so opredeljene v členu 2, točka (10), Uredbe (EU) 2018/1805, ki se bodo udeležile videokonference, zagotavlja informacije o postopkovnih zahtevah, ki so določene v nacionalnem pravu in urejajo njihovo udeležbo na naroku na daljavo in ki niso zajete v uredbi o e-pravosodju (Uredba (EU) 2023/2844).
(a) Informacije o veljavnem nacionalnem pravu in postopkih (vključno s procesnimi pravicami in zaščitnimi ukrepi) za organizacijo naroka ali zaslišanja prek videokonference ali druge tehnologije
Pravila o uporabi videokonferenc pri digitalnem sojenju v kazenskih zadevah ter o digitalnem naroku ali zaslišanju osumljencev ali prič so določena v kazenskem zakoniku (Wetboek van Strafrecht), zakoniku o kazenskem postopku (Wetboek van Strafvordering) in odredbi o videokonferencah (Besluit videoconferentie) (wetten.overheid.nl/BWBR0019836/2022-11-25/0). Odredba o videokonferencah določa okoliščine in zaščitne ukrepe, ki morajo veljati kot pogoj za uporabo videokonference v kazenskih zadevah ali pritožbenih postopkih zoper ukrep odvzema prostosti, kot je navedeno v členu 94 in členu 96 zakona o tujcih iz leta 2000 (Vreemdelingenwet 2000). Videokonference se na primer ne uporabljajo, če ima oseba, ki jo je treba zaslišati, tako okvaro sluha ali vida, da bi videokonferenca škodovala njenemu prispevku h kazenskemu postopku ali položaju v njem. Odredba o videokonferencah določa tudi tehnične zahteve za sistem, ki se uporablja za digitalno organizacijo naroka ali zaslišanja.
Videokonferenčna programska oprema se lahko uporablja za zaslišanje ali pričanje posameznikov. O uporabi videokonference odloča predsednik sodišča, sodnik, imenovani sodnik ali uradnik, pristojen za narok.
Trenutno se pripravlja novela zakonika o kazenskem postopku, ki naj bi začel veljati 1. aprila 2029. Pravila v zvezi z videokonferencami se na številnih področjih razširjajo. Poleg pravil je določeno, da se lahko oseba poleg zaslišanja in pričanja udeleži tudi naroka prek videokonference. To pomeni, da se bo oseba lahko udeležila zaslišanja ali naroka kot opazovalec, tudi če ne bo zaslišana ali ne bo pričala. V zvezi z zahtevo po pridobitvi soglasja osumljenca je bila vključena tudi določba, da to ne velja le za sojenje pred senatom treh sodnikov, temveč za vse oblike sojenja, torej tudi, če zadevo obravnava senat, ki je sestavljen iz enega sodnika. Nazadnje, skupina udeležencev v postopku, ki jih sodnik zaprosi za mnenje o uporabi videokonference, je bila razširjena.
(b) Informacije o postopkovnih zahtevah za privolitev v uporabo videokonference ali druge tehnologije, ki omogoča udeležbo z digitalnimi sredstvi
Izhodišče je – in bo še naprej –, da ima uradnik ali sodnik, ki vodi narok, zadnjo besedo pri tem, ali se uporabi videokonferenca, in da je videokonferenca načeloma mogoča v vseh primerih, ki vključujejo zaslišanje ali pričanje oseb v okviru kazenskega postopka. Obstajata dva primera, v katerih se lahko videokonferenca uporabi le s privolitvijo osumljenca: prvič, če je osumljenec priveden pred imenovanega sodnika, da obravnava zahtevo za pripor, in drugič, če vsebino zadeve na sodišču obravnava senat treh sodnikov. Kljub temu se lahko videokonferenca uporabi, kadar sodnik meni, da je to potrebno, kadar je zaradi posebnega interesa za zagotovitev varnosti naroka ali prevoza na narok in z njega nujno potrebno, da se osumljenec zglasi pred imenovanim sodnikom ali se udeleži naroka z uporabo videokonferenčne tehnologije.
(c) Kako je osumljenim, obdolženim ali obsojenim osebam ali osebam, na katere sklep vpliva, vključno z invalidi, zagotovljen dostop do potrebne videokonferenčne infrastrukture?
Za zagotovitev dostopa do videokonferenčne infrastrukture so skoraj vsa sodišča na Nizozemskem opremljena z zmogljivostmi za omogočanje spletnih narokov, številni senati in sodne dvorane v kazenskih institucijah pa imajo zmogljivosti, ki ljudem omogočajo udeležbo na narokih in/ali zaslišanjih z digitalnimi sredstvi.
Spletni narok ali zaslišanje je mogoče organizirati prek platform Microsoft Teams ali Cisco Meeting Server (CMS). Sodišče določi, katera programska oprema za videokonference se uporablja, priročnika za uporabo platform Teams in CMS pa sta na voljo na spletnem mestu sodnega sveta (Raad voor de Rechtspraak).
Nizozemsko sodstvo zaenkrat nima posebnih integriranih zmogljivosti za udeležence z invalidnostjo. V sedanjem razpisnem postopku v zvezi z novo rešitvijo za spletne naroke je bila dostopnost vključena v sklop zahtev.
(d) Kako je zagotovljena zaupnost komunikacije med osumljeno, obdolženo ali obsojeno osebo ali osebo, na katero sklep vpliva, in njenim odvetnikom pred narokom in na njem?
Pogoj za narok na daljavo je, da lahko stranke v postopku in njihov odvetnik ali pooblaščeni zastopnik na naroku zaupno komunicirajo med seboj. Trenutno se razvija videokonferenčna platforma, ki bo odvetniku in osebi, ki jo je treba zaslišati, omogočila zaupno posvetovanje v ločeni digitalni sobi. Dokler ta nova programska oprema ni pripravljena, se izvajajo praktični ukrepi, kot je posvetovanje v ločenem fizičnem prostoru in/ali po telefonu.
(e) Katera pravna sredstva so v skladu z nacionalnim pravom na voljo osumljeni, obdolženi ali obsojeni osebi ali osebi, na katero sklep vpliva, v primeru kršitve zahtev ali jamstev iz člena 6 Uredbe (EU) 2023/2844?
Kar zadeva uporabo videokonferenc, se uredba o e-pravosodju sklicuje na šest evropskih pravnih aktov, ki se izvajajo v različnih pravnih aktih in vključujejo različne postopke. Če je potrebno, je mogoče sodnika opozoriti na nespoštovanje jamstev iz člena 6 uredbe o e-pravosodju, če ima sodnik tudi vlogo v postopku. Če sodelovanje sodnika ni predvideno ali če sodni postopek ne vključuje zadostnih jamstev, je na Nizozemskem vedno na voljo možnost, da se zadeva predloži civilnim sodiščem (v obliki postopka za izdajo začasne odredbe ali drugače), ki lahko presodijo, ali je prišlo do protipravnega ravnanja zaradi neupoštevanja člena 6.
(f) Kako so pravni zastopniki obveščeni o spletnem naroku z mladoletnikom ali njegovem zaslišanju? Kako se upošteva največja otrokova korist?
Zakonik o kazenskem postopku vsebuje dopolnilne predpise v zvezi z mladimi (glej člen 486 in naslednje).
(g) Ali nacionalna zakonodaja dovoljuje snemanje spletnega naroka ali zaslišanja?
Novela zakonika o kazenskem postopku in zakon o inovacijah v kazenskem postopku (Innovatiewet Strafvordering) vključujeta pravila o snemanju narokov. Pred kratkim so bili zaključeni pilotni projekti za preizkus določb, med katerimi so bili posneti naroki in pripravljen povzetek zapisnika. V praksi to ni privedlo do izboljšav kazenskega postopka. Zato se predlaga, da se ta možnost v zakonu o inovacijah v kazenskem postopku opusti. Vendar bo narok še vedno mogoče snemati skupaj z običajnim zapisnikom.
(h) Kakšne so praktične ureditve za spletni narok ali spletno zaslišanje? Na kateri organ se je mogoče obrniti? Ali obstajajo kakšne posebne zahteve?
Sodišče odloči, ali bo dovolilo narok na daljavo ali udeležbo na naroku z digitalnimi sredstvi, vendar mora v nekaterih primerih osumljenec ali njegov odvetnik privoliti v to (glej točko (b)). Izjeme od te pravice do privolitve so omejene na primere, v katerih jo je nujno treba opustiti zaradi posebnega interesa, da se zagotovi varnost zaslišanja ali naroka ali prevoza na narok in z njega. V pisnem vabilu, poslanem osebi, ki jo je treba zaslišati, je navedeno, ali bo uporabljena videokonferenca. Ta poziv vsebuje informacije o tem, kako in do kdaj lahko oseba, ki jo je treba zaslišati, navede, da ne soglaša z uporabo videokonference. Po potrebi je državno tožilstvo mogoče vprašati tudi, ali soglaša z uporabo videokonference.
Odločitev se sprejme in sporoči osebi, ki jo je treba zaslišati, ali njenemu odvetniku najpozneje 24 ur pred narokom na daljavo ali udeležbo na naroku z digitalnimi sredstvi.
4. Takse za postopke v civilnih in gospodarskih zadevah
Obstajajo stroški, povezani z vodenjem sodnega postopka na Nizozemskem, kot so stroški, ki izhajajo iz zadeve, ki jo obravnava sodišče: sodne takse. Nagrado lahko zaračuna tudi odvetnik, pooblaščeni zastopnik ali drug delavec v pravni stroki. Nagrade za različne delavce v pravni stroki in poklice se med strokovnjaki razlikujejo. Najbolje je, da se o takih nagradah pozanimate pri zadevni organizaciji. Takse na tej strani se nanašajo na sodne takse in honorarje sodnih uradnikov.
Honorarji sodnih uradnikov
V civilnih zadevah se postopek lahko začne z vlogo, vendar se pogosto začne z vabilom. Taksa za to znaša 112,37 EUR za upnika, ki ni zavezanec za DDV, in 135,97 EUR za upnika, ki je fizična oseba. Za take takse se lahko dodeli tudi dodatek. To velja za razvezo zakonske zveze, stroške vročitve in stroške zasegov. Druge tarife za uradna dejanja, ki jih opravljajo sodni uradniki, so na voljo v uredbi o honorarjih sodnih uradnikov (Besluit tarieven ambtshandelingen gerechtsdeurwaarders).
Sodne takse
Veljavne tarife so na voljo v spodnji preglednici. Te tarife se indeksirajo letno in so določene v prilogi k zakonu o sodnih taksah v civilnih zadevah (Wet griffierechten burgerlijke zaken).
| Narava/znesek zahtevka ali vloge | Sodna taksa za osebe, ki niso fizične osebe | Sodna taksa za fizične osebe | Sodna taksa za osebe z omejenimi finančnimi sredstvi |
| Sodne takse za podkrožne zadeve, ki se obravnavajo na sodišču | |||
|
Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo:
|
130 EUR | 87 EUR | 87 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, ki presega 500 EUR, vendar ne presega 1 500 EUR | 328 EUR | 218 EUR | 87 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, ki presega 1 500 EUR, vendar ne presega 2 500 EUR | 372 EUR | 248 EUR | 87 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, ki presega 2 500 EUR, vendar ne presega 5 000 EUR | 496 EUR | 248 EUR | 87 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, ki presega 5 000 EUR, vendar ne presega 12 500 EUR | 524 EUR | 248 EUR | 87 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, višjem od 12 500 EUR | 1 409 EUR | 706 EUR | 87 EUR |
| Sodne takse za druge zadeve, ki niso podokrožne in se obravnavajo na sodišču | |||
| Zadeve iz prvega stavka člena 32a(1) zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering – Rv) | 18 287 EUR | 18 287 EUR | n. r. |
|
Zadeve iz člena 32a(3) zakonika o civilnem postopku: |
9 143 EUR | 9 143 EUR | n. r. |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v nedoločenem znesku | 688 EUR | 320 EUR | 87 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, ki ne presega 100 000 EUR | 2 889 EUR | 1 325 EUR | 87 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, ki presega 100 000 EUR, vendar ne presega 1 000 000 EUR | 6 617 EUR | 2 626 EUR | 87 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, višjem od 1 000 000 EUR | 9 825 EUR | 2 626 EUR | 87 EUR |
| Sodna taksa pritožbenih sodišč | |||
| Zadeve iz prvega stavka člena 32a(1) zakonika o civilnem postopku in drugega stavka člena 1064a(1) zakonika o civilnem postopku | 24 382 EUR | 24 382 EUR | n. r. |
|
Zadeve iz člena 32a(3) zakonika o civilnem postopku: |
12 191 EUR | 12 191 EUR | n. r. |
|
Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo:
|
798 EUR | 349 EUR | 349 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, ki presega 12 500 EUR, vendar ne presega 100 000 EUR | 2 175 EUR | 798 EUR | 349 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, ki presega 100 000 EUR, vendar ne presega 1 000 000 EUR | 6 561 EUR | 2 053 EUR | 349 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, višjem od 1 000 000 EUR | 13 124 EUR | 2 053 EUR | 349 EUR |
| Sodna taksa vrhovnega sodišča | |||
|
Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo:
|
873 EUR | 361 EUR | 361 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, ki presega 12 500 EUR, vendar ne presega 100 000 EUR | 2 897 EUR | 873 EUR | 361 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, ki presega 100 000 EUR, vendar ne presega 1 000 000 EUR | 8 206 EUR | 2 463 EUR | 361 EUR |
| Zadeve v zvezi z zahtevkom ali vlogo v znesku, višjem od 1 000 000 EUR | 16 410 EUR | 2 463 EUR | 361 EUR |
Področje uporabe sodnih taks
Sodne takse so enake za vse civilne postopke in zato veljajo tudi za instrumente civilnega prava, ki so del uredbe o e-pravosodju, in sicer:
| postopke, ki se nanašajo na: | ||
| evropski plačilni nalog | Uredba (ES) št. 1896/2006 | |
| spore majhne vrednosti | Uredba (ES) št. 861/2007 | |
| evropski nalog za zamrznitev bančnih računov | Uredba (EU) št. 655/2014 | |
| evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov | Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 | |
| postopke za priznanje, razglasitev izvršljivosti ali zavrnitev priznanja: | ||
| evropska uredba o dedovanju | Uredba (EU) št. 650/2012 | |
| Bruselj I | Uredba (EU) št. 1215/2012 | |
| zaščitni ukrepi v civilnih zadevah | Uredba (EU) št. 606/2013 | |
| preživninske obveznosti | Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 | |
| premoženjska razmerja med zakoncema | Uredba Sveta (EU) 2016/1103 | |
| premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti | Uredba Sveta (EU) 2016/1104 | |
| protipraven odvzem otrok | Uredba Sveta (EU) 2019/1111 | |
| postopke v zvezi z izdajo, popravkom in umikom: | ||
| preživninske obveznosti | Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 | izpiski |
| evropska uredba o dedovanju | Uredba (EU) št. 650/2012 | evropsko potrdilo o dedovanju in dokazila |
| Bruselj I | Uredba (EU) št. 1215/2012 | potrdila |
| zaščitni ukrepi v civilnih zadevah | Uredba (EU) št. 606/2013 | potrdila |
| premoženjska razmerja med zakoncema | Uredba Sveta (EU) 2016/1103 | dokazila |
| premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti | Uredba Sveta (EU) 2016/1104 | dokazila |
| protipraven odvzem otrok | Uredba Sveta (EU) 2019/1111 | potrdila |
| Prijava terjatve s strani tujega upnika v postopku v primeru insolventnosti na podlagi člena 53 | ||
| postopki v primerih insolventnosti | Uredba (EU) 2015/848 | |
| Komunikacija med fizičnimi ali pravnimi osebami ali njihovimi zastopniki in osrednjimi organi: | ||
| preživninske obveznosti | Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 | |
| protipraven odvzem otrok | Uredba Sveta (EU) 2019/1111 | |
| minimalna skupna pravila v zvezi s pravno pomočjo | Direktiva Sveta 2003/8/ES. | |
5. Načini elektronskega plačevanja
Za vse poklicne skupine civilnega prava, ki imajo vlogo v enem od pravnih instrumentov, ki so del uredbe o e-pravosodju, so v spodnji preglednici prikazani samo razpoložljivi načini elektronskega plačevanja. Če način elektronskega plačevanja ni na voljo, plačila na ta način ni mogoče izvesti. Različne organizacije sprejemajo tudi gotovinska plačila. Če želite več informacij o neelektronskih načinih plačevanja ali imate kakršna koli vprašanja o elektronskih načinih plačevanja, se obrnite neposredno na organizacijo.
| Organizacija | Način elektronskega plačevanja |
| Notarji | Načini elektronskega plačevanja se lahko med notarji razlikujejo. Za več informacij se obrnite na notarja. |
| Sodni uradniki | Načini elektronskega plačevanja se lahko med sodnimi uradniki razlikujejo. Za več informacij se obrnite na sodnega uradnika. |
| Nizozemsko sodstvo |
|
| Državni svet | Možnosti plačila bodo vključene v potrditev prejema vaše pritožbe. |
| Vrhovno sodišče | Spletni prenos; na računih vrhovnega sodišča je vedno navedena številka računa. Navesti je treba številko računa. Računi se vedno pošiljajo po pošti. |
| Osrednja agencija za sodno izterjavo |
|
| Urad za pravno pomoč (Raad voor Rechtsbijstand) |
|
| Odvetniki | Načini elektronskega plačevanja se lahko med odvetniki razlikujejo. Za več informacij se obrnite na svojega odvetnika. |
| Upravljanje, skrbništvo in varuštvo | Načini elektronskega plačevanja se lahko med upravitelji, skrbniki in varuhi razlikujejo. Za več informacij se obrnite na upravitelja, skrbnika ali varuha. |
6. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi decentraliziranega sistema informacijske tehnologije
Datumi, določeni v uredbi o e-pravosodju (Uredba (EU) 2023/2844, člen 10(3) in člen 26(3)) za začetek uporabe decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, so za zadevne sklope naslednji:
- začetek uporabe sklopa 1 do 17. januarja 2028;
- začetek uporabe sklopa 2 do 17. januarja 2029;
- začetek uporabe sklopa 3 do 17. januarja 2030;
- začetek uporabe sklopa 4 do 17. januarja 2031.
Decentralizirani sistem informacijske tehnologije se ne bo začel uporabljati pred datumi iz člena 26(3) uredbe o e-pravosodju (Uredba (EU) 2023/2844) za nobenega od štirih sklopov iz člena 10(3) navedene uredbe. Če se zgodnji začetek uporabe kljub temu izkaže za mogoč, se za vsak pravni instrument in organizacijo navede, kdaj je to mogoče doseči.
7. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah
Videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah zaenkrat ne bo mogoče uporabljati pred 1. majem 2025 za pravne instrumente, ki so del uredbe o e-pravosodju (Uredba (EU) 2023/2844), v skladu s členom 5 navedene uredbe.
8. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v kazenskih zadevah
Videokonferenc v kazenskih zadevah zaenkrat ne bo mogoče uporabljati pred 1. majem 2025 za pravne instrumente, ki so del uredbe o e-pravosodju (Uredba (EU) 2023/2844), v skladu s členom 6 navedene uredbe.