Uredba o digitalizaciji – uradna obvestila držav članic

1. Nacionalni portali informacijske tehnologije za komunikacijo s sodišči ali drugimi organi

Citius: vsakemu državljanu ali njegovemu zakonitemu zastopniku od koder koli omogoča vpogled v zadeve, v katere so vpleteni, če imajo dostop do interneta. Večina vsebin, ki so na voljo, je prosto dostopnih.
Tribunais.org.pt: vsakemu državljanu ali njegovemu zakonitemu zastopniku od koder koli omogoča vpogled v zadeve, v katere so vpleteni, če imajo dostop do interneta. Dostop do datotek v zadevi je mogoč z avtentikacijo z uporabo osebne izkaznice ali digitalnega mobilnega ključa. Ta portal ponuja več funkcij kot Citius.
eTribunal-Mandatarios: omogoča na primer prejemanje uradnih obvestil, pregledovanje dokumentov in zvočnih posnetkov ter pošiljanje obsežnih procesnih aktov. Omejen dostop je omogočen le odvetnikom in pravnim svetovalcem, ki vstopijo na portal s svojim poklicnim digitalnim potrdilom.

2. Nacionalno pravo o videokonferencah v civilnih in gospodarskih zadevah

Zakonik o civilnem postopku (Código de Processo Civil – CPC) omogoča zaslišanje prič, strank in izvedencev prek videokonference.

Natančneje, člen 502(1) določa možnost, da se priče, ki prebivajo zunaj občine, v kateri ima sodišče sedež, prek videokonference zasliši na sodišču v občini ali župniji, v kateri prebivajo (če obstaja sporazum v zvezi s tem med tem organom in Ministrstvom za pravosodje), ali v drugi javni zgradbi na tem območju.

Ta ureditev se uporablja za pričevanja strank, kadar prebivajo zunaj okrožja ali zadevnega otoka, v primeru avtonomnih regij Azori in Madeira (člen 456(2)), in za izjave strank, kadar so v enakem položaju, kot je opisan zgoraj (člen 466(2)).

Uporaba videokonference ni mogoča, če priča, ki jo je treba zaslišati, prebiva na metropolitanskem območju Lizbone ali Porta in postopek poteka pred sodiščem s sedežem na enem od teh območij, razen če je pravočasna navzočnost na naroku nemogoča ali izjemno težko izvedljiva (člen 502(6) in člen 520). V takih primerih lahko sodnik s soglasjem strank odloči, da se lahko vse informacije, potrebne za ustrezno rešitev zadeve, zagotovijo po telefonu ali z drugimi sredstvi neposrednega komuniciranja sodišča s pričo, če je narava dejstev, ki jih je treba raziskati ali pojasniti, združljiva s postopkom. Ta ureditev se uporablja tudi za pričanja strank (člen 457(2)) in izjave strank (člen 466(2)).

Ne glede na določbe mednarodnih ali evropskih instrumentov se priče, ki prebivajo v tujini, zasliši prek videokonference, če so v kraju njihovega prebivališča na voljo potrebna tehnološka sredstva (člen 502(6)).

Strokovnjake iz ustanov, laboratorijev ali uradnih služb se zasliši prek telekonference z delovnega mesta (člen 486(2)).

V skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2023/2844 so za videokonference pooblaščena samo sodišča.

Portugalsko procesno pravo (člen 151(1) in (2) zakonika o civilnem postopku) sodišču ne omogoča, da po uradni dolžnosti določi datum in uro naroka. Dejansko bi moral sodnik, da bi preprečil tveganje neskladij med datumi postopkov, ki se jih morajo udeležiti zastopniki, s predhodnim dogovorom z zastopniki določiti datum in čas postopkov. Če zastopniki v petih dneh izjavijo, da na datum, ki ga določi sodnik, niso na voljo zaradi drugih, že napovedanih postopkov, morajo sodišče obvestiti o teh okoliščinah (izrecno opredeliti postopek in zadevo) in predlagati druge datume po vzpostavitvi stika z drugimi zadevnimi zastopniki.

Vse sodne dvorane na Portugalskem so opremljene z videokonferenčno opremo z vrtljivimi kamerami, povezano s programsko opremo, ki omogoča komunikacijo na daljavo. Na Portugalskem je mogoče uporabiti katero koli sredstvo za komunikacijo na daljavo, vendar informacije o tem, katero sredstvo se najpogosteje uporablja, niso na voljo. Med pandemijo se je uporabljala aplikacija Webex, ki se še vedno pogosto uporablja v ta namen. Ta aplikacija se lahko integrira z videokonferenčnimi sistemi, vzpostavljenimi na sodiščih. Tehnične zahteve za videokonferenčno opremo, nameščeno na različnih sodiščih, so na voljo tukaj.

Portugalsko procesno pravo ne omogoča stranki, da predloži mnenje o uporabi videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo za izvedbo naroka.

Končni narok sodnih postopkov, postopkovnih incidentov in ukrepov zavarovanja se vedno zabeleži. Posnetek se izvede z uporabo video ali avdio sistema, ne glede na druga avdiovizualna sredstva ali podobne tehnične postopke, ki so na voljo sodišču, vsi udeleženci v zadevi pa morajo biti obveščeni, da so bili posneti. Posnetek mora biti strankam na voljo v dveh dneh od zadevnega ukrepa (člen 155(1), (2) in (3)).

Kadar sodnik v zvezi z invalidi in ne glede na vključitev ustreznega tolmača meni, da je to primerno, člen 135 zakonika o civilnem postopku določa naslednja pravila za pričanje gluhih, nemih ali gluhonemih:

Gluhe osebe dobijo vprašanja v pisni obliki in nanje ustno odgovorijo.
Neme osebe dobijo ustna vprašanja in nanje odgovorijo v pisni obliki.
Gluhoneme osebe dobijo vprašanja v pisni obliki in nanje prav tako odgovorijo v pisni obliki.

Sodnik mora imenovati ustreznega tolmača za gluhe, neme ali gluhoneme osebe, ki ne znajo brati ali pisati.

V zvezi z identifikacijo in avtentikacijo se priča na dan zaslišanja identificira pred sodnim uradnikom ali uradnikom javne službe, pri kateri se pričanje opravi. Od tega trenutka zaslišanje poteka pred sodnikom, ki obravnava zadevo, in zastopniki strank, pri čemer se uporablja tehnološka oprema, ki omogoča komunikacijo z avdiovizualnimi sredstvi v realnem času, ne da bi moral sodnik v kraju pričanja posredovati (člen 502(4) zakonika o civilnem postopku).

V skladu s členom 516 zakonika o civilnem postopku mora priča natančno poročati o predmetu dokazov. Poročati mora o dejstvih, ki so jih storili ali opazili, navesti okoliščine, v katerih so se dejstva zgodila, in kako so jim dejstva znana. Zaslišanje vodi odvetnik stranke, ki je poklicala pričo. V zvezi z dejstvi, o katerih je priča poročala, lahko odvetnik druge stranke priči postavi vprašanja, potrebna za dopolnitev ali pojasnitev pričanja. Sodnik lahko zahteva pojasnila ali postavi kakršna koli vprašanja, za katera meni, da so ustrezna pri ugotavljanju resnice. Preden priča odgovori na zastavljena vprašanja, lahko vpogleda v spis zadeve, zahteva, da se ji predložijo določeni dokumenti, ki so del spisa zadeve, ali predloži dokumente, ki potrjujejo njeno pričanje.

V skladu s členom 133(1) in (2) zakonika o civilnem postopku lahko tujci govorijo v jeziku, ki ni portugalščina, če ne razumejo jezika, vendar je v tem primeru treba imenovati tolmača, ki vzpostavi komunikacijo pod prisego natančnosti. Sodelovanje tolmačev je omejeno na nujno potrebno.

Predložitev ali predstavitev materialnih dokazov med videokonferenco je omejena v skladu s portugalskim procesnim pravom. Zakonik o civilnem postopku določa roke in okoliščine, v katerih se lahko predložijo ali predstavijo različne obstoječe vrste dokazov. Natančneje, v pravilih o videokonferencah je za vsako od teh vrst dokazov navedeno, da so videokonference pridržane za osebne dokaze, kot so na primer pričanja in izvedenski dokazi.

3. Nacionalno pravo o videokonferencah v kazenskih zadevah

Med preiskovalno fazo zakonik o kazenskem postopku (Código de Processo Penal) določa možnost, da osebe, ki niso obdolžene v postopku in prebivajo zunaj občine, v kateri je državno tožilstvo, pristojno za vodenje postopka, prek videokonference podajo izjave pri drugih državnih tožilstvih ali v prostorih policijskih organov (člen 275a(1)). Organi na območju, kjer ima oseba, ki jo je treba zaslišati, prebivališče, so obveščeni o postopku, sodni uradnik ali uradnik kriminalistične policije pa na dan, določen za pričanje, to osebo obvesti o tem, kje bo pričanje potekalo. Izjave sprejme subjekt, ki je vložil zahtevo, in po potrebi navzoči predstavniki (člen 275a(2)).

Med potekom sojenja se lahko izjemoma podajo izjave pomočnika, civilnih strank, prič, izvedencev ali tehničnih svetovalcev, po uradni dolžnosti ali na zahtevo, ne da bi bilo to storjeno osebno, če:

te osebe prebivajo zunaj občine, v kateri se nahaja sodišče;
ni verjetno, da je njihova prisotnost na naroku bistvena za odkrivanje resnice ter
se lahko pojavijo resne funkcionalne ali osebne težave ali nevšečnosti v primeru, da morajo potovati.

Izjave se podajo med potekom naroka na sodišču, pri čemer se uporablja tehnološka oprema, ki omogoča komunikacijo z avdiovizualnimi sredstvi v realnem času. Na dan zaslišanja se oseba identificira pri sodnem uradniku sodišča, na katerem poteka pričanje, vendar od tega trenutka dalje narok poteka pred sodnikom v zadevi in zastopniki strank z uporabo zgoraj navedene opreme, ne da bi moral sodnik v kraju pričanja posredovati (člen 318(1), (5) in (6) zakonika o kazenskem postopku).

Brez poseganja v določbe mednarodnih ali evropskih instrumentov se pomočnika, civilne stranke ali priče, ki prebivajo v tujini, zasliši z uporabo tehnološke opreme, ki omogoča komunikacijo z avdiovizualnimi sredstvi v realnem času, ko so potrebna tehnološka sredstva na voljo v kraju njihovega prebivališča (člen 318(8) zakonika o kazenskem postopku).

Kadar je to tehnično izvedljivo, se strokovnjake iz ustreznih ustanov, laboratorijev ali uradnih služb zasliši prek telekonference z delovnega mesta (člen 317(1) zakonika o kazenskem postopku).

Privolitev v uporabo videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo ni določeno v kazenskem procesnem pravu, razen v primeru zaslišanja obdolženca ali osumljenca v skladu s pravnim okvirom za izdajo, prenos, priznavanje in izvrševanje evropskih preiskovalnih nalogov v kazenskih zadevah, odobrenim z zakonom št. 88/2017 z dne 21. avgusta (člen 35(3), točka (a)).

V skladu s členom 82B(1), (2), (4), (5) in (6) zakona št. 62/2013 z dne 26. avgusta 2013 o določitvi pravil, ki urejajo okvir in organizacijo sodstva, lahko zaporniki pričajo v vseh preiskovalnih ali sodnih postopkih, ne glede na to, kje je sodišče, ki obravnava zadevo, v zaporu, v katerem so pridržani, z uporabo tehnološke opreme, ki omogoča komunikacijo z avdiovizualnimi sredstvi v realnem času, razen če:

imajo pravni in postopkovni status obdolženca v zadevnem postopku ali
se naroki izvajajo v okviru postopkov, ki so v pristojnosti sodišča za izvrševanje kazni.

Na dan zaslišanja se zapornik identificira pri pravnem in izvršilnem uradniku zapora. Od takrat dalje zaslišanje poteka le pred sodnikom v zadevi ali državnim tožilcem ter odvetniki ali zagovorniki obrambe. Zaporniku lahko med zaslišanjem osebno pomaga pravni zastopnik, če to želi.

Obdolženci ali osumljenci so lahko zaslišani prek videokonference le v skladu s pravnim okvirom, ki ureja izdajo, posredovanje, priznavanje in izvrševanje evropskih preiskovalnih nalogov v kazenskih zadevah, odobrenim z zakonom št. 88/2017 z dne 21. avgusta (člen 35(2)).

Člen 93(1) glede invalidov v primeru, kadar se od gluhe ali neme osebe ali osebe z okvaro sluha zahteva, da poda izjavo, določa naslednje:

Gluhim osebam ali osebam z okvaro sluha se dodeli ustreznega tolmača, ki komunicira v znakovnem jeziku, z branjem ustnic ali s pisnim izražanjem, kot je najprimernejše glede na položaj zadevne osebe.
Nemim osebam, ob predpostavki, da znajo pisati, se zastavi ustna vprašanja in nanje pisno odgovorijo. V nasprotnem primeru in kadar koli bo to zahtevano, bo imenovan ustrezen tolmač.

Če je obdolženec mladoleten, je ena od njegovih procesnih pravic, da ga med postopkom, v katerem je obravnavan, spremlja nosilec starševske odgovornosti, njegov zakoniti zastopnik ali oseba, ki ima dejansko skrbništvo, ali, če ni mogoče stopiti v stik s temi osebami ali če to zahtevajo posebne okoliščine, ki temeljijo na njihovih interesih ali potrebah primera, in le dokler te okoliščine trajajo, druga oseba, ki jo imenuje mladoletnik in sprejme pristojni pravosodni organ (člen 61(1), točka (i), zakonika o kazenskem postopku).

Če mladoletnik ni določil druge osebe, ki bi ga spremljala, ali če pristojni pravosodni organ osebe, ki jo je imenoval, ne sprejme, pristojni pravosodni organ za isti namen imenuje specializirano osebo, ki bo opravljala spremljevalno vlogo (člen 61(4)).

Portugalsko pravo določa snemanje naroka ali zaslišanja različnih postopkovnih subjektov in v različnih fazah postopka. Tako je na primer v naslednjih primerih:

Med prvim sodnim zaslišanjem obdolženca se zaslišanje običajno opravi z zvočnim ali avdiovizualnim snemanjem, druga sredstva pa se lahko uporabijo le, če zvočno ali avdiovizualno snemanje ni na voljo, kar je treba vključiti v zapisnik (člen 141(7) zakonika o kazenskem postopku).
Izjave za prihodnji zapisnik, ki jih podajo priče ali žrtve v določenih okoliščinah ali v zvezi z določenimi kaznivimi dejanji (člen 271(6) in člen 364 zakonika o kazenskem postopku). Take izjave so podane z namenom, da žrtve ne bi ponovno soočili z dejstvi in da bi se izognili morebitnim posledicam ponovne viktimizacije ter zaščitili dokaze pred morebitno nadaljnjo izgubo ali nedovoljenim spreminjanjem.

Kadar koli se napravi zvočni ali video posnetek procesnega akta v skladu z zakonikom o kazenskem postopku, se izvod tega posnetka v 48 urah izroči vsaki stranki, ki ga zahteva (člen 101(4) zakonika o kazenskem postopku).

V zvezi s praktičnimi vidiki organizacije naroka je treba stopiti v stik s sodiščem, pristojnim za zadevo, v katerem bo narok potekal. Posebnih pravil za vzpostavitev stika ni.

Na overitev in zapornike se nanaša zgoraj navedeni člen 82B(1), (2), (4), (5) in (6) zakona št. 62/2013. Na osumljence ali obdolžence se nanaša zgoraj navedeno: Zaslišanje prek videokonference ni dovoljeno, razen v primeru člena 35(2) zakona št. 88/2017 z dne 21. avgusta 2017.

Na pomembno sodelovanje na videokonferencah in zapornike se nanaša člen 82B(1), (2), (4), (5) in (6) zgoraj navedenega zakona št. 62/2013, za zagotovitev takega sodelovanja pa ni posebnih pravil. Na osumljence ali obdolžence se nanaša zgoraj navedeno: Zaslišanje prek videokonference ni dovoljeno, razen v primeru člena 35(2) zakona št. 88/2017 z dne 21. avgusta. V teh okoliščinah se uporabljajo pravila iz člena 36, ki poleg tega sledijo pravilom iz člena 24(5) Direktive 2014/41/EU.

V skladu z zakonikom o kazenskem postopku je pogoj za to, da oseba postane tožena stranka, predložitev listine o opredelitvi zadeve in zagovornika, če je bil zagovornik imenovan, ter procesnih pravic in obveznosti zagovornika, kadar je to mogoče med dejanskim postopkom ali brez nepotrebnega odlašanja (člen 58(5)). Med temi pravicami in dolžnostmi iz člena 61 je pravica do prevajanja in tolmačenja. Če obdolženec ne razume ali ne zna tekoče portugalščine in ta dokument ni na voljo v jeziku, ki ga razume, se informacije posredujejo ustno, po potrebi s pomočjo tolmača, ne glede na to, da bo obdolženec pozneje brez nepotrebnega odlašanja prejel pisni dokument v jeziku, ki ga razume (člen 58(6)).

Poudariti je treba tudi, da je za sodelovanje osebe, ki ne razume ali ne zna tekoče portugalščine, v postopku treba imenovati primernega tolmača, tudi če subjekt, ki vodi postopek, ali kateri koli udeleženec v postopku obvlada uporabljeni jezik. Imenovanje tolmača tej osebi ne nalaga nobenih stroškov (člen 92(1)).

Subjekt, pristojen za procesni akt, bo tožencu, ki ne razume ali ne govori tekoče portugalsko, v razumnem roku zagotovil pisni prevod obvestil v zvezi z obtožbo, preiskovalno odločbo, obrambo, datumom sojenja, kaznijo, uporabo prisilnih ukrepov, jamstvom premoženja in vložitvijo civilnega odškodninskega zahtevka ter drugih obvestil, za katere subjekt meni, da so bistvena za izvedbo obrambe (člen 92(3)).

Tolmače zavezuje sodna tajnost in ne smejo razkriti razprav med obdolžencem in njegovim zagovornikom, ne glede na fazo postopka, v kateri potekajo. Vsako tako razkritje se šteje za kršitev poklicne molčečnosti (člen 92(8)).

V okviru zaslišanja prek videokonference v skladu s pravnim okvirom, ki ureja izdajo, posredovanje, priznavanje in izvrševanje evropskih preiskovalnih nalogov v kazenskih zadevah, zakon št. 88/2017 določa, da narok za osebo, ki jo je treba zaslišati v državi izvršiteljici, po potrebi poteka s pomočjo tolmača (člen 36(1), točka (d)). Pravica do tolmačenja je zagotovljena tudi v zakonodaji o evropskem nalogu za prijetje (člen 17(3) zakona št. 65/2003 z dne 23. avgusta 2003).

Dostop do tolmača je zagotovljen tudi žrtvi v skladu s statutom žrtev, odobrenim z zakonom št. 130/2015 z dne 4. septembra 2015 (člen 12), ki določa tudi pravico do prevoda pisne potrditve prijave, če žrtev ne razume portugalščine (člen 11(3)), in primere, v katerih se uporabi videokonferenca ali telekonferenca (člen 23).

4. Takse za postopke v civilnih in gospodarskih zadevah

Prvič, člen 5 uredbe o sodnih stroških (RCP), odobrene z zakonodajnim odlokom št. 34/2008 z dne 26. februarja 2008, določa, da je treba sodne takse izraziti v obračunskih enotah, pri čemer 1 obračunska enota trenutno znaša 102 EUR. Znesek sodne takse se določi glede na vrednost ali zapletenost zadeve.

Postopki iz Uredbe (ES) št. 1896/2006

V skladu s členom 7(4) in preglednico II-A uredbe o sodnih stroških je treba za vloge za plačilni nalog v spodaj navedenih zneskih plačati naslednje sodne takse:

v višini do 5 000 EUR: 102 EUR (1 obračunska enota),
v višini od 5 000 EUR do 15 000 EUR: 204 EUR (2 obračunski enoti),
v višini več kot 15 000,01 EUR: 306 EUR (3 obračunske enote).

Višja taksa se lahko zaračuna v naslednjih primerih:

Če se izkaže, da je zadeva posebno zapletena, lahko sodišče na koncu določi višjo takso v okviru omejitev, določenih v preglednici II uredbe o sodnih stroških (člen 7(7) uredbe o sodnih stroških). V skladu s členom 530(7) zakonika o civilnem postopku se šteje, da so zadeve in postopki zavarovanja še posebno zapleteni za namene plačila sodne takse, če:
1. vsebujejo posebej obsežne vloge ali zahtevke;
2. se nanašajo na zelo strokovna pravna vprašanja ali zelo specifične tehnične zadeve ali zahtevajo kombinirano analizo pravnih vprašanj iz zelo različnih okvirov ali
3. zahtevajo zaslišanje velikega števila prič, analizo zapletenih dokazov ali različne dolgotrajne ukrepe za pridobitev dokazov.
Če je oseba, ki je dolžna plačati sodno takso, gospodarska družba (člen 13(3) uredbe o sodnih stroških), ki je v preteklem letu pri sodišču, sodnem tajništvu ali kontaktni točki vložila 200 ali več zahtevkov za ukrepe zavarovanje, tožb, postopkov ali izvršb, se sodna taksa v zahtevkih za evropski plačilni nalog, ki jih je vložila ta družba, plača glede na znesek in preglednico II B:
- v višini do 5 000 EUR: 153 EUR (1,5 obračunske enote),
- v višini od 5 000 EUR do 15 000 EUR: 306 EUR (3 obračunske enote),
- v višini več kot 15 000,01 EUR: 459 EUR (4,5 obračunske enote).

Če tožena stranka v skladu s členom 17(1) Uredbe (ES) št. 1896/2006 vloži ugovor in se postopek nadaljuje, se znesek sodne takse za postopek za evropski plačilni nalog, ki jo mora plačati tožeča stranka, odšteje od dolgovanega zneska v nadaljnjem postopku (člen 7(6) uredbe o sodnih stroških).

Postopki iz Uredbe (ES) št. 861/2007

V skladu s členom 6(1) in (5) uredbe o sodnih stroških ter preglednicama I A in I C k navedeni uredbi sodna taksa znaša:

za zadeve v vrednosti do 2 000 EUR: 102 EUR (1 obračunska enota),
za zadeve v vrednosti nad 2 000 EUR do vključno 5 000 EUR: 204 EUR (2 obračunski enoti).

Če se izkaže, da je zadeva še posebno zapletena, znesek takse znaša:

za zadeve do 2 000 EUR: 153 EUR (1,5 obračunske enote),
za zadeve v vrednosti nad 2 000 EUR do vključno 5 000 EUR: 306 EUR (3 obračunske enote).

Če v skladu s členom 5(7) Uredbe (ES) št. 861/2007 nasprotna tožba presega 5 000 EUR, se zadeva in nasprotna tožba obravnavata v skladu z nacionalnim procesnim pravom.

Tako se v skladu z nacionalnimi pravili za vložitev nasprotne tožbe sodne takse plačajo le, če je ta ločena od prvotnega zahtevka. V zakoniku o civilnem postopku se nasprotna tožba ne šteje za ločeno, če namerava stranka v svojo korist doseči enak pravni učinek, kot ga predlaga tožnik, ali če namerava stranka pridobiti samo kompenzacijske dobropise (člen 530(3)). Če se zahtevka razlikujeta, se vrednost obeh zahtevkov sešteje za namene izračuna sodne takse (člen 299(2) zakonika o civilnem postopku) in plača se naslednja sodna taksa (preglednica I A):

od 2 000,01 EUR do 8 000 EUR: 102 EUR,
od 8 000,01 EUR do 16 000 EUR: 153 EUR,
od 16 000,01 EUR do 24 000 EUR: 204 EUR,
od 24 000,01 EUR do 30 000 EUR: 255 EUR,
od 30 000,01 EUR do 40 000 EUR: 306 EUR,
od 40 000,01 EUR do 60 000 EUR: 357 EUR,
od 60 000,01 EUR do 80 000 EUR: 408 EUR,
od 80 000,01 EUR do 100 000 EUR: 459 EUR,
od 100 000,01 EUR do 150 000 EUR: 510 EUR,
od 150 000,01 EUR do 200 000 EUR: 612 EUR,
od 200 000,01 EUR do 250 000 EUR: 714 EUR,
od 250 000,01 EUR do 275 000 EUR: 816 EUR.

Postopki iz Uredbe (EU) št. 655/2014

V skladu s členom 7(1), (4) in (7) uredbe o sodnih stroških ter preglednico II k navedeni uredbi je treba v okviru postopkov zavarovanja spodaj navedenih vrednosti plačati naslednji znesek sodnih taks:

do 300 000 EUR: 306 EUR (3 obračunske enote),
300 000,01 EUR ali več: 816 EUR (8 obračunskih enot).

V primeru posebej zapletenih postopkov zavarovanja (opredelitev je pojasnjena zgoraj v zvezi z Uredbo (ES) št. 1896/2006) znaša sodna taksa med 9 obračunskih enot (918 EUR) in 20 obračunskih enot (2 040 EUR).

Zgoraj navedene številke se lahko povečajo, če predstavljeni postopki presegajo določen prag na leto (glej informacije v točki 2 zgoraj v zvezi z Uredbo (ES) št. 1896/2006). V tem primeru se za vsak primer plača taksa v višini 3,5 obračunske enote (357 EUR), 9 obračunskih enot (918 EUR) oziroma med 10 obračunskih enot (1 020 EUR) in 22 obračunskih enot (2 244 EUR).

Postopki iz Uredbe (ES) št. 805/2004

Potrdilo na podlagi obrazca, določenega v navedeni uredbi, je zakonsko predpisano, zato se za njegovo izdajo ne sme zaračunati nobena taksa. Stroški potrdila o odločbi se izračunajo v skladu z obračunskimi enotami. V skladu s tem so takse za izdajo potrdila v papirni obliki določene, kot sledi:

do 50 strani je znesek, ki ga je treba plačati za celoto, 1/5 od 1 obračunske enote (20,40 EUR);
če je strani več kot 50, se znesek iz točke (a) poveča za 1/10 obračunske enote (10,20 EUR) za vsakih nadaljnjih 25 strani ali njihov del.

Postopki za priznanje, razglasitev izvršljivosti ali zavrnitev priznanja iz uredb (EU) št. 650/2012, (EU) št. 1215/2012, (EU) št. 606/2013, (ES) št. 4/2009, (EU) 2016/1103, (EU) 2016/1104 in (EU) 2019/1111

Uredba o sodnih stroških ne določa obveznosti plačila kakršnega koli zneska v zvezi s temi postopki. Odločba o priznanju ne vključuje obveznosti plačila stroškov.

V primeru pritožbe zoper sodbo, izdano v tem postopku, se sodna taksa plača na podlagi vrednosti zadeve in preglednice I B (člen 6 in člen 7(2) uredbe o sodnih stroških) v naslednjih zneskih:

do 2 000 EUR: 51 EUR,
od 2 000,01 EUR do 8 000 EUR: 102 EUR,
od 8 000,01 EUR do 16 000 EUR: 153 EUR,
od 16 000,01 EUR do 24 000 EUR: 204 EUR,
od 24 000,01 EUR do 30 000 EUR: 255 EUR,
od 30 000,01 EUR do 40 000 EUR: 306 EUR,
od 40 000,01 EUR do 60 000 EUR: 357 EUR,
od 60 000,01 EUR do 80 000 EUR: 408 EUR,
od 80 000,01 EUR do 100 000 EUR: 459 EUR,
od 100 000,01 EUR do 150 000 EUR: 510 EUR,
od 150 000,01 EUR do 200 000 EUR: 612 EUR,
od 200 000,01 EUR do 250 000 EUR: 714 EUR,
od 250 000,01 EUR do 275 000 EUR: 816 EUR.

V primeru zneskov, ki presegajo 275 000 EUR, se znesek sodne takse na koncu poveča za 1,5 obračunske enote (153 EUR) za vsakih nadaljnjih 25 000,00 EUR ali njihov del.

Postopki za izdajo, popravek in preklic izvlečkov iz Uredbe (ES) št. 4/2009, evropskega potrdila o dedovanju in potrdil iz Uredbe (EU) št. 650/2012, potrdil iz Uredbe (EU) št. 1215/2012, potrdil iz Uredbe (EU) št. 606/2013, potrdil iz Uredbe (EU) 2016/1103, potrdil iz Uredbe (EU) 2016/1104 in potrdil iz Uredbe (EU) 2019/1111

Potrdilo na podlagi obrazca, določenega v navedenih uredbah, je zakonsko predpisano, zato se za njegovo izdajo ne sme zaračunati nobena taksa, kadar se zahteva pred sodiščem.

Stroški potrdila o odločbi, ki jo izdajo sodišča, se izračunajo na podlagi obračunske enote. V skladu s členom 9(3) uredbe o sodnih stroških so takse za izdajo potrdila v papirni obliki določene, kot sledi:

do 50 strani je znesek, ki ga je treba plačati za celoto, 1/5 od 1 obračunske enote (20,40 EUR);
če je strani več kot 50, se znesek iz točke (a) poveča za 1/10 obračunske enote (10,20 EUR) za vsakih nadaljnjih 25 strani ali njihov del.

Prijava terjatve s strani tujega upnika v postopku v primeru insolventnosti na podlagi člena 53 Uredbe (EU) 2015/848

Prijava terjatve ni pogojena s plačilom stroškov.

Komunikacija med fizičnimi ali pravnimi osebami ali njihovimi zastopniki in osrednjimi organi na podlagi Uredbe (ES) št. 4/2009 in Uredbe (EU) 2019/1111 ali pristojnimi organi na podlagi poglavja IV Direktive 2003/8/ES

------

5. Načini elektronskega plačevanja

Sodne takse za evropski plačilni nalog je treba plačati z bančnim nakazilom. Predlaga se, da pred plačilom počakate na navodila sodišča. Zato je zelo priporočljivo, da tožeča stranka ali njen zastopnik navede elektronski naslov. Sodno tajništvo bo poslalo referenčno številko (ki vsebuje 12 števk in se začne s 70), ki jo je treba vpisati v polje za opombe bančnega nakazila, skupaj z opravilno številko zadeve, tako da je plačilo mogoče povezati z zadevo. Sodišču morate predložiti dokazilo o nakazilu.

Če se tožeča stranka odloči za plačilo pred začetkom sodnega postopka, tj. ne da bi počakali na poziv sodišča k plačilu, se podatki o plačilu glasijo (in sodišču bi morali zagotoviti dokazilo o plačilu):

Imetnik: Inštitut za finančno upravljanje in infrastrukturo v pravosodju (Instituto de Gestão Financeira e Equipamentos da Justiça, I.P.)

Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NIF): 510 361 242
Št. računa: 1120014160
Identifikacijska številka banke (NIB): 078101120112001416052
IBAN: PT50078101120112001416052
Ime banke: Agência de Gestão da Tesouraria e da Dívida Pública – IGCP, E.P.E.
Koda BIC SWIFT (poslovna identifikacijska koda): IGCPPTPL

6. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi decentraliziranega sistema informacijske tehnologije

Ni še mogoče predvideti, ali bo decentralizirani IT-sistem lahko deloval prej, kot se zahteva v uredbi.

7. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah

Da, člen 5 se lahko začne uporabljati prej, kot se to zahteva v uredbi.

8. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v kazenskih zadevah

Da, člen 6 se lahko začne uporabljati prej, kot se to zahteva v uredbi.

Zadnja posodobitev: 16/04/2026