1. Nacionalni portali informacijske tehnologije za komunikacijo s sodišči ali drugimi organi
Centralni vladni portal (v nadaljnjem besedilu: portal) deluje kot enotna osrednja dostopna točka do informacijskih virov in storitev, ki jih zagotavlja javna uprava. Trenutno informacije, ki jih uporabniki iščejo (kot so nasveti, namigi in opisi), pogosto gostujejo na strežnikih posameznih vladnih oddelkov. Namen portala je centralizirati te informacije in storitve ter jih predstaviti na jasen in uporabnikom prijazen način.
Ključna funkcija osrednjega portala je usmerjanje uporabnikov do določenih elektronskih storitev javne uprave z zagotavljanjem ustreznih informacij.
Portal vključuje digitalne vsebine, ki podpirajo uporabo in zagotavljanje teh elektronskih storitev. Vsebina portala je bila zasnovana na naslednjih načelih:
- informacije in storitve so organizirane glede na različne življenjske okoliščine. V današnji prenasičenosti z informacijami je lahko iskanje informacij, ki jih potrebujete, pogosto izziv. Zato so storitve na portalu logično strukturirane glede na ciljne skupine (državljani/podjetniki/institucije) in življenjske okoliščine, zaradi katerih so potrebne posebne informacije in storitve, vse navedene po abecednem vrstnem redu. Ta pristop uporabnikom omogoča strukturiran enostaven dostop do zahtevanih virov informacij in elektronskih storitev v skladu z njihovimi dejanskimi potrebami ter učinkovito filtriranje obsežne vsebine portala. Strukturiranje vsebine portala je ena od ključnih prednosti portala glede na porazdelitev virov po spletiščih posameznih povezanih subjektov.
- virtualna centralizacija: Z vidika uporabnikov storitev je portal centralizirana rešitev, pri kateri so vse informacije in logično strukturirane elektronske storitve dostopne na enoten način. Vendar ta centralizacija ne vključuje prenosa storitev neposredno na portal. Namesto tega virtualni centralizirani sistem zagotavlja platformo za integracijo, ki povezuje vse druge storitve, tj. informacijske vire in sisteme, ki izvajajo posamezne procese. Kljub razčlenjeni osnovni sestavi uporabniki vidijo vladni portal kot centraliziran sistem z dosledno logiko in strukturo.
eTožbe (eŽaloby) – uvodne informacije – ministrstvo za pravosodje Slovaške republike (justice.sk)
Oddaja vlog in z njimi povezanih dokumentov za sodne postopke
Portal eTožbe je namenjen oddaji vlog za začetek postopka (tožb) pred okrožnimi in regionalnimi sodišči v civilnih postopkih (civilnih, delovnih, družinskih in gospodarskih zadevah, razen poslovnega registra) in upravnih sodnih postopkih ter oddaji elektronskih vlog glede uradnih opominov pri okrožnem sodišču v Banski Bistrici.
Storitev uporabnikom omogoča elektronsko vlogo naslednjih dokumentov v sodnih postopkih po prijavi v javne elektronske storitve sodstva:
- nova vloga za začetek postopka (tožba), tj. vloga za začetek postopka pred sodiščem;
- predložitev v zvezi s postopki, ki tečejo pred sodiščem, npr. predložitev za odpravo pomanjkljivosti ali drugih očitnih netočnosti v vlogi za začetek postopka, umik vloge za začetek postopka ali pravno sredstvo.
2. Nacionalno pravo o videokonferencah v civilnih in gospodarskih zadevah
Uporaba videokonference je urejena v členu 175 Zakonika o civilnem postopku. Če fizična navzočnost stranke na naroku za zagotovitev pravičnega sojenja ni potrebna, sodišče stranki dovoli udeležbo na naroku prek videokonference ali drugih sredstev komunikacijske tehnologije, tudi v za to določenih prostorih sodišča, ki so stranki najbližje.
3. Nacionalno pravo o videokonferencah v kazenskih zadevah
Videokonference se uporabljajo v različnih delih kazenskega postopka. Uporabljajo se lahko na primer za obravnavo v skladu z določbami zakonika o kazenskem postopku (člen 61b in naslednji). V utemeljenih primerih se lahko prek videokonference zagotovi tudi tolmačenje (člen 28(8) zakonika o kazenskem postopku).
Videokonference se lahko uporabljajo tudi v upravnem sodstvu (člen 117(3) zakonika o upravnem sodstvu), če fizična navzočnost stranke na naroku za zagotovitev pravičnega sojenja ni potrebna.
Člena 134 in 135 zakonika o kazenskem postopku omogočata zaslišanje prič, ki se iz resnih razlogov (npr. zaradi bolezni) ne morejo udeležiti naroka, ali prič, ki jim grozi sekundarna viktimizacija, videokonferenčne naprave.
4. Takse za postopke v civilnih in gospodarskih zadevah
- Pobiranje taks v postopkih na slovaških sodiščih
Sodne takse v postopkih na slovaških sodiščih ureja zakon št. 71/1992 o sodnih taksah in taksah za izpiske iz kazenskih evidenc (v nadaljnjem besedilu: zakon št. 71/1992). Takse se zaračunavajo za posamezne akte ali postopke pred sodišči (če se izvajajo na zahtevo) in za akte sodišč. Vsak akt mora biti naveden na seznamu sodnih taks, ki je Priloga 1 k zakonu št. 71/1992.
Takso je treba plačati ob oddaji vloge za začetek zadevnega postopka. Če stranka ni prepričana o višini sodne takse in zaradi tega ne plača takse ob vložitvi tožbe/vloge, mora sodišče od stranke zahtevati naknadno izpolnitev obveznosti plačila takse. Sodišče v svoji zahtevi stranko obvesti o številki računa, na katerega mora biti taksa izplačana, sklicu za plačilo, višini takse in roku za plačilo. Praviloma je rok 10 dni od prejema zahteve. Če sodna taksa ni plačana niti v dodatnem roku, sodišče ustavi postopek.
Na seznamu sta dve skupini taks, in sicer postopkovne takse in takse za posamezne akte. Takse so določene v evrih. Če taksa temelji na znesku, določenem v tuji valuti, se pretvori v evre po referenčnem menjalnem tečaju za evre, ki ga določi in objavi Evropska centralna banka ali slovaška narodna banka in velja na prvi dan meseca, v katerem je treba plačati takso ali v katerem sodišče določi višino takse.
- Znesek sodnih taks
Stopnje so navedene na seznamu bodisi kot odstotek osnove za nadomestila ali kot fiksni znesek. Če se taksa izračuna kot odstotek, je osnova za takso cena predmeta akta, za katerega je treba plačati takso. Če osnove ni mogoče določiti na ta način, osnovo predstavlja cena, ki je običajna v kraju in času vložitve zahteve za zadevni akt. Če je osnova cena nepremičnine, osnova predstavlja cena, določena v skladu s posebno zakonodajo.
Za tožbo ali vlogo za začetek postopka, za katero ni določena posebna taksa, se sodna taksa določi na podlagi cene (plačila) predmeta spora ali na podlagi vrednosti predmeta spora, tj. 6 %, pri čemer je najnižji možni znesek 25 EUR, najvišji pa 25 000 EUR oz. 50 000 EUR pri gospodarskih zadevah. V primerih, ko predmeta spora ni mogoče denarno ovrednotiti, znaša sodna taksa 140 EUR.
Če se akti in postopki izvajajo na podlagi vloge, oddane elektronsko v elektronski poštni predal sodišča, elektronsko prek enotne kontaktne točke ali poštnega podjetja, ki izvaja dejavnost overitelja, in če zakon št. 71/1992 za nobeno postavko na seznamu taks ne določa drugače, taksa znaša 50 % zneska, določenega na seznamu taks. Vendar to znižanje ne sme presegati 50 EUR. Če predložitev vključuje priloge, ki jih zahteva posebna zakonodaja, se znižanje uporabi le, če so te priloge v elektronski obliki.
Zakon št. 71/1992 uvaja posebno kategorijo taks, ki se uporabljajo za elektronske plačilne naloge (tako imenovani uradni opomini, ki se izvajajo v skladu s posebno zakonodajo, zakon št. 307/2016), kjer znesek sodne takse, ki se plača ob oddaji ustrezne vloge za plačilni nalog pri uradnem opominu, znaša 50 % stopnje deleža, določenega na seznamu taks.
V sporih za povračilo nepremoženjske škode v gotovini znaša taksa 3 % zahtevanega zneska za nepremoženjsko škodo, do največ 25 000 EUR.
Zakon št. 71/1992 določa tudi številna druga pravila za primere, v katerih predmet spora ni denarno plačilo. V takih primerih se uporabljajo pavšalni zneski.
Posebne sodne takse so bile določene tudi za naslednje primere:
- sodna taksa za vložitev zahtevka za razvezo zakonske zveze znaša 100 EUR,
- sodna taksa za vlogo za postopek izterjave (izvršbe) dolga znaša 25 EUR,
- v mednarodni trgovini se sodna taksa za akt sodišča ali za prvi predlog za nujni ukrep v postopku določi na podlagi vrednosti predmeta postopka (2 %, ne manj kot 25 EUR in ne več kot 2 500 EUR), če predmeta postopka ni mogoče denarno ovrednotiti, znaša sodna taksa 50 EUR,
- sodna taksa za vložitev tožbe za prenehanje in poravnavo deljenega solastništva zakoncev znaša 250 EUR,
- sodna taksa za urejanje skupnega premoženja zakoncev temelji na predmetu postopka – če se postopek konča s sodbo, znaša 3 %, če se postopek konča s sodno poravnavo, znaša 1 %, vendar ne manj kot 100 EUR in ne več kot 25 000 EUR,
- sodna taksa za tožbo za ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema znaša 100 EUR,
- sodna taksa za zahtevek za preživnino med zakoncema, preživnino za razvezanega zakonca, preživninsko obveznost med drugimi sorodniki in zahtevek za njihovo zvišanje znaša 2 % cene predmeta spora, vendar ne manj kot 25 EUR,
- znesek sodne takse za vlogo za priznanje ali razglasitev izvršljivosti tujih sodnih odločb ali zahtevo za konverzijo tuje stvarne pravice, ukrepa ali odredbe znaša 100 EUR,
- za izvršitev predloga za odreditev nujnega ukrepa v skladu s posebno zakonodajo:
- znaša sodna taksa na Slovaškem 70 EUR, čeprav se tam uveljavlja le delno,
- v drugi državi članici Evropske unije znaša sodna taksa 50 EUR.
Kar zadeva pritožbeni postopek (redni pritožbeni postopek), taksa temelji na višini zahtevka, navedenega v pritožbi, njen znesek pa se določi enako kot za tožbo na prvi stopnji.
Taksa za pritožbeni preizkus se zaračuna po stopnji, ki je dvakrat višja od takse, določene na seznamu.
(b) Takse za akte
V teh primerih se takse za sodne akte pavšalno določijo. Na primer, za
- izdajanje, spreminjanje in preklic potrdil v skladu s posebno zakonodajo (posebno zakonodajo predstavlja na primer Uredba (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL L 143, 30.4.2004), kakor je bila spremenjena, Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399, 30.12.2006), kakor je bila spremenjena, Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L 199, 31.7.2007), kakor je bila spremenjena, oddelek 1, poglavje IV Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L 7, 10.1.2009), Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (UL L 351, 20.12.2012), kakor je bila spremenjena, Uredba (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah (UL L 181, 29.6.2013) v zvezi z javnim instrumentom, razen javnega instrumenta v preživninskih zadevah), znaša sodna taksa 5 EUR,
- sodna taksa za pripravo uradnega potrdila o dejstvih, znanih iz sodnih spisov, znaša 3 EUR (za pripravo in izdajo uradnega elektronskega potrdila o tem, ali zoper vložnika poteka izvršilni postopek, se taksa ne plača),
- taksa za pripravo dodatne kopije sodbe, ki jo je izdalo sodišče, ali za sestavo kopije ali izpiska iz evidenc, registrov in spisov, ki jih hrani sodišče, znaša 14 EUR za vsako kopijo ali izpisek.
5. Načini elektronskega plačevanja
Trenutno se lahko na Slovaškem sodne takse plačajo elektronsko z bančnim nakazilom ali z uporabo plačilnega sistema, namenjenega plačilu upravnih in sodnih taks. Pri plačilu z bančnim nakazilom je treba takso nakazati na račun pristojnega sodišča. Bančni podatki so na voljo na spletnih straneh posameznih sodišč, do katerih je mogoče dostopati prek spletnega portala na https://www.justice.gov.sk/. Pri uporabi storitve plačilnega sistema za upravne in sodne takse se lahko plačila izvedejo na plačilnem portalu e-Žig (e-kolky), ki je na voljo na http://www.e-kolky.sk.
6. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi decentraliziranega sistema informacijske tehnologije
Slovaška republika ne predvideva zgodnje uporabe decentraliziranega sistema informacijske tehnologije pred datumom začetka uporabe, določenim v Uredbi.
7. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v civilnih in gospodarskih zadevah
Slovaška republika ne predvideva zgodnje uporabe videokonferenc pred datumom začetka uporabe, določenim v Uredbi.
8. Uradno obvestilo o zgodnji uporabi videokonferenc v kazenskih zadevah
Slovaška republika ne predvideva zgodnje uporabe videokonferenc pred datumom začetka uporabe, določenim v Uredbi.