Portal e-Državljani (e-Građani) je mesto, kjer se vse možne javne storitve izvajajo prek spleta. Če ste državljan EU ali države, ki ni članica EU, in imate poverilnice katere koli države članice EU, lahko portal e-Državljani uporabljate tako kot hrvaški državljani. Državljani tretjih držav, ki nimajo poverilnic iz nobene države EU, ne morejo uporabljati storitev v Republiki Hrvaški. Za uporabo storitev v Republiki Hrvaški je treba imeti OIB (osebno identifikacijsko številko), državljani EU pa morajo imeti poverilnico, ki jo priznavajo vse države članice EU za čezmejno elektronsko identifikacijo. Tuji državljani, ki jim je bila dodeljena osebna identifikacijska številka (OIB) na Hrvaškem, lahko uporabljajo e-storitve na Hrvaškem.
Kako se prijaviti v portal e-Državljani?
Na portal e-Državljani se lahko prijavite s svojimi poverilnicami, tj. s sredstvi, s katerimi potrdite svojo elektronsko identiteto. Če uporabnik uporablja internetno bančništvo, je zaposlen v zdravstveni ustanovi ali visokošolskem zavodu, je študent ali uporabnik poslovnega potrdila, potem že ima veljavne poverilnice (ePASS z uporabniškim imenom in geslom, mToken ali osebna izkaznica) in lahko uporablja portal e-Državljani.
Kako stopnje varnosti vplivajo na uporabo portala?
Javne e-storitve so razdeljene glede na stopnje varnosti.
Ključno za dostop do storitev portala e-Državljani je, da ima uporabnik OIB (osebno identifikacijsko številko) in lahko na podlagi te OIB zahteva poverilnice. Poverilnice se lahko zahtevajo za prvo, drugo ali tretjo stopnjo (ne glede na to, ali gre za vladne poverilnice ali zasebne, npr. ePASS, žeton OBZ, žeton Zaba, mToken, osebno potrdilo Certilia ali Fina itd.).
Kaj, če uporabnik nima nobenih poverilnic?
Če uporabnik nima poverilnice, mora zaprositi izdajatelja poverilnice, da mu jo izda. V Republiki Hrvaški je 27 poverilnic za različne varnostne stopnje.
Seznam sprejetih poverilnic v Republiki Hrvaški je na voljo na povezavi https://gov.hr/hr/lista-prihvacenih-vjerodajnica/1792.
Sistem e-Državljani je dostopen prek spleta ali prek aplikacije za iPhone ali Android.
Na Hrvaškem niso na voljo spletne storitve v zvezi z vložitvijo vloge za pravno pomoč. Več informacij o tem, kako pridobiti pravno pomoč na Hrvaškem, je na voljo tukaj in na straneh Evropske pravosodne mreže na portalu e-pravosodje.
Na Hrvaškem niso na voljo spletne storitve v zvezi z odškodnino. Več informacij o tem, kako dobiti odškodnino na Hrvaškem, je na voljo tukaj in na straneh Evropske pravosodne mreže na portalu e-pravosodje.
Namen in obseg: državljani lahko postopek v civilni zadevi začnejo prek spleta prek storitve, ki jo zagotavlja ministrstvo za pravosodje in upravo.
Pristojni organ: ministrstvo za pravosodje in upravo.
Pogoji dostopa:
- pogoji za upravičenost: (vsaka oseba, ki ima dostop do računa e-Državljani (e-Građani)/računa za e-komunikacijo (e-Komunikacija)): vsi hrvaški državljani, državljani EU/EGP, ki prebivajo na Hrvaškem, državljani tretjih držav, ki prebivajo na Hrvaškem, digitalni nomadi, državljani EU prek vozlišča za čezmejno sodelovanje,
- zahteve za identifikacijo in avtentikacijo: do storitev se dostopa prek sistema NIAS (identifikacija z OIB). Za prijavo v to storitev in njeno uporabo mora uporabnik: imeti račun e-Državljani in zaprositi za elektronsko potrdilo NIAS z znatno (2) stopnjo varnosti ali višjo (seznam sprejemljivih potrdil je na voljo na spletni strani https://gov.hr/hr/lista-prihvacenih-vjerodajnica/1792), imeti ustrezno potrdilo za podpis,
- dokumenti, ki jih je treba predložiti: jih ni.
Pravni učinki elektronskega dokumenta: ni relevantno.
Možnost, da se postopek v celoti izvede prek spleta: da.
Stroški: brezplačno.
Povezave:
https://usluge.pravosudje.hr/komunikacija-sa-sudom/ e-Komunikacija
Več informacij o tem, kako začeti postopek v civilni zadevi prek spleta na Hrvaškem, je na voljo na portalu e-pravosodje:
Predložitev zadeve sodišču – Hrvaška
Spletna obravnava zadev in elektronsko komuniciranje s sodišči
Namen in obseg: vse dokumente iz sodnega spisa (odločbe in vloge) lahko sodišče izroči strankam, ki so registrirane v portalu e-Komunikacija, prek portala e-Komunikacija.
Pristojni organ: ministrstvo za pravosodje in upravo.
Pogoji dostopa:
- pogoji za upravičenost: vsaka oseba, ki ima dostop do portala e-Državljani (e-Građani) ali ima račun za e-komunikacijo (e-Komunikacija),
- zahteve za identifikacijo in avtentikacijo: do storitev se dostopa prek sistema NIAS (identifikacija z OIB),
- dokumenti, ki jih je treba predložiti: jih ni.
Pravni učinki elektronskega dokumenta: ko je soglasje prejeto in odobreno, lahko
pravosodni organi elektronsko pošiljajo obvestila, potrdila in sodne pozive.
Možnost, da se postopek v celoti izvede prek spleta: da.
Stroški: brezplačno.
Povezava: https://usluge.pravosudje.hr/komunikacija-sa-sudom/ e-Komunikacija
Več informacij je na voljo na straneh Evropske pravosodne mreže na portalu e-pravosodje: Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin – Hrvaška
Namen in obseg: storitev e-Dražba je storitev agencije Fina, s katero je omogočeno sodelovanje na elektronski javni dražbi za prodajo nepremičnin in premičnin v postopkih izvršbe ter stečajnih in zavarovalnih postopkih.
Pristojni organ: finančna agencija (FINA).
Pogoji dostopa:
– pogoji za upravičenost: državljani EU,
– zahteve za identifikacijo in avtentikacijo: storitve so dostopne prek sistema NIAS (identifikacija z OIB) (e-Državljani), elektronsko podpisovanje,
– dokumenti, ki jih je treba predložiti:
- veljavno digitalno potrdilo, ki potrjuje identiteto dražitelja, in potrdilo, s katerim lahko oseba svojo ponudbo podpiše z naprednim elektronskim podpisom,
- prijavni obrazec za sodelovanje na elektronski javni dražbi.
Pravni učinki elektronskega dokumenta: ni relevantno.
Možnost, da se postopek v celoti izvede prek spleta: da.
Stroški: storitev je brezplačna.
Povezava: prijavni obrazec
Več informacij o tem, kako sodelovati na sodnih dražbah na Hrvaškem, je na voljo na povezavah:
- https://www.fina.hr/documents/168187/633054/Brosura+PONIP+2021_engl.pdf/6266d9cc-9f23-312c-f94b-4e2a8b782d15?t=1620390940125
- https://www.fina.hr/documents/168187/633054/Faq.pdf/ee9fa2a1-6c30-05ef-336a-8186a4e7e045?t=1639648939551
- https://www.fina.hr/web/fina-en/search?p_p_id=net_croz_liferay7_sitesearch_web_portlet_searchresult_SearchResultPortlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view
- Sodne dražbe – Hrvaška
Sodna in izvensodna mediacija
Postopek mediacije se lahko vodi pri vseh sodiščih splošne pristojnosti in specializiranih sodiščih prve in druge stopnje (občinska, županijska in gospodarska sodišča ter Visoko gospodarsko sodišče) v vseh fazah postopka, torej tudi med pritožbenim postopkom. Postopek mediacije vodijo izključno sodniki, ki so usposobljeni za mediacijo in vpisani na seznam sodnikov mediatorjev, ki ga določi predsednik sodišča z letnim razporedom dela. Sodnik mediator nikoli ne vodi mediacije v sporu, v katerem razsoja kot sodnik.
Izvensodno mediacijo že dolgo vrsto let izvajajo centri za mediacijo pri hrvaški gospodarski zbornici, hrvaški obrtni zbornici in hrvaškem združenju delodajalcev ter hrvaško združenje za mediacijo, hrvaška odvetniška zbornica, hrvaški zavarovalni urad in urad za socialno partnerstvo vlade Republike Hrvaške. Izbrani mediatorji lahko mediacijo izvajajo tudi zunaj okvira navedenih centrov.
Center za mirno reševanje sporov na podlagi zakona o mirnem reševanju sporov (uradni list Republike Hrvaške št. 67/2023), pravilnika o institucijah za mediacijo (uradni list št. 100/23) in pravilnika o registru mediatorjev (uradni list št. 100/23) vodi register mediatorjev in register institucij za mediacijo. Člen 8 določa, da lahko mediacijo vodi le mediator, ki je vpisan v register mediatorjev in je od akreditirane institucije za mediacijo pridobil potrdilo, da je opravil osnovno usposabljanje za mediatorja.
Komisija za alternativne načine reševanja sporov
Ministrstvo za pravosodje je ustanovilo in imenovalo komisijo za alternativne načine reševanja sporov, ki jo sestavljajo predstavniki sodišč, državnega tožilstva, urada za socialno partnerstvo vlade Republike Hrvaške, hrvaške gospodarske zbornice, hrvaškega združenja delodajalcev, hrvaške obrtne zbornice in ministrstva za pravosodje.
Naloga te komisije je spremljanje razvoja alternativnih načinov reševanja sporov, spremljanje izvajanja obstoječih programov in predlaganje ukrepov za spodbujanje razvoja alternativnih načinov reševanja sporov. Njena naloga je tudi priprava mnenj in odgovorov na vprašanja, ki so v njeni pristojnosti.
Komisija za alternativne načine reševanja sporov je na seji 26. novembra 2009 sprejela etični kodeks mediatorjev.
Zakonodajni okvir
Mediacija kot način reševanja sporov je bila s posebnim predpisom prvič urejena z zakonom o mediaciji (Narodne novine, št. 163/03; velja od 24. oktobra 2003), ki vključuje nekatere osnovne smernice iz Priporočil Sveta Evrope o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah ter iz zelene knjige o alternativnem reševanju sporov v civilnem in gospodarskem pravu Evropske unije. Zakon je bil spremenjen leta 2009, na začetku leta 2011 pa je bil sprejet novi zakon o mediaciji (Narodne novine, št. 18/11), ki je v celoti začel veljati na dan pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji.
Leta 2023 je bil sprejet nov zakon o mirnem reševanju sporov (uradni list št. 67/2023).
Zakon je pripravljen tako, da se z njim ohranjajo, vzdržujejo in dodatno izboljšujejo obstoječe kakovostne rešitve, hkrati pa so predpisane nove.
Na nov način določa področje uporabe zakona tako, da v členu 1, odstavek 1, določa, da zakon ureja mirno reševanje sporov v civilnih, gospodarskih, delovnih, družinskih, upravnih in drugih sporih o pravicah, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. Na ta način je poleg uvedbe prostovoljne mediacije v upravnih sporih širše opredeljeno tudi področje mirnega reševanja sporov v smislu, da vključuje mediacijo, pravno urejena pogajanja in druge oblike alternativnega reševanja sporov.
Zakon v členu 9 določa dolžnost poskusa mirnega reševanja spora pred vložitvijo tožbe v civilnem postopku za povračilo škode, razen v postopkih za povračilo škode iz delovnega razmerja. Če stranke spora ne poskušajo rešiti sporazumno, jih sodišče napoti na informativni sestanek o mediaciji (člen 10). Na informativnem sestanku mediator ne izvaja mediacije. Namen informativnega sestanka je seznaniti stranke z vsemi prednostmi mediacije, spodbuditi stranke h komunikaciji, ki se ni zgodila spontano pred začetkom postopka, jih spodbuditi k mirnemu reševanju spora in sodelovanju v mediaciji ter zožiti sporna vprašanja, o katerih je treba odločiti v civilnem postopku, če je poskus mirnega reševanja spora neuspešen. Če se stranke po informativnem sestanku prostovoljno odločijo za mediacijo, jo je treba zaključiti v 60 dneh.
Strankam zaradi dolžnosti poskusa mirnega reševanja sporov pred začetkom civilnega odškodninskega postopka ni preprečeno uveljavljanje pravice do dostopa do sodišča. Sodišče ne bo zavrnilo zahtevka, če stranke pred začetkom sodnega postopka niso poskušale mirno rešiti spora.
Stroški mediacije in informativnega sestanka so določeni v členu 26. Tako je v odstavku 1 določeno, da razen če se stranke ne dogovorijo drugače, vsaka stranka krije svoje stroške, stroške mediacije in informativnega sestanka pa krijejo stranke v enaki meri, tj. v skladu s posebnim zakonom ali pravili institucij za mediacijo. V odstavku 2 je izrecno določeno, da so stroški informativnega sestanka in mediacije, ki niso bili zaključeni s sklenitvijo poravnave, vključeni v pravdne stroške.
Ker je v členu 3, odstavek 1, določeno, da je namen navedenega zakona ustvariti pogoje za mirno reševanje sporov, se izogniti nepotrebnemu začetku sodnih postopkov ter zagotoviti uravnotežen odnos med mirnim reševanjem sporov in sodnimi postopki, v odstavku 2 pa je določeno tudi, da se za doseganje namena tega zakona spodbuja uporaba postopkov za mirno reševanje sporov in usposabljanje mediatorjev, informacije o teh postopkih, vključno z informacijami o institucijah in mediatorjih, pa se objavijo v sredstvih javnega obveščanja, elektronskih in drugih medijih, se ustanovi center za mirno reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: center).
V zakonu je urejena ustanovitev centra in opredeljene so njegove naloge. V členu 6, odstavek 1, je določeno, da center za izpolnitev namena tega zakona:
- spodbuja razvoj kulture mirnega reševanja sporov in uporabo zakonsko določenih postopkov,
- daje in preklicuje soglasje institucijam za mediacijo,
- daje soglasje k izobraževalnim programom za določene vrste mirnega reševanja sporov,
- samostojno ali v sodelovanju z institucijami za mediacijo izvaja strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje mediatorjev,
- odloča o vpisu in izbrisu mediatorjev iz registra mediatorjev,
- vodi register mediatorjev in register institucij za mediacijo ter izdaja potrdila iz registrov,
- zagotavlja učinkovito sodelovanje s pravosodnimi organi in institucijami za mediacijo,
- posega v dodeljevanje zadev institucijam za mediacijo,
- na zahtevo strank imenuje osebe, ki vodijo informativni sestanek o mediaciji in mediacijo,
- vodi informativni sestanek o mediaciji, kadar informativnega sestanka o mediaciji ne more izvesti druga institucija za mediacijo v razumnem času in z nižjimi stroški,
- izda potrdilo o poskusu mediacije,
- sistematično zbira podatke o postopkih mirnega reševanja sporov,
- objavlja informacije o mirnem reševanju sporov, mediatorjih in institucijah za mediacijo ter strankam pomaga pri izbiri ustreznega načina reševanja sporov.
Poleg zakona o mirnem reševanju sporov obstajajo tudi drugi zakoni, ki delno urejajo to področje, ter podzakonski akti, ki zagotavljajo izvajanje zakona.
Postopek mediacije
Postopek mediacije se začne na predlog ene stranke v sporu, ki ga nasprotna stranka sprejme, na skupni predlog obeh strank za mirno rešitev spora oziroma na predlog tretje osebe (npr. sodnika v sodnem postopku).
Mediatorji so osebe ali več oseb, ki na podlagi sporazuma med strankami vodijo mediacijo. Mediatorji morajo biti strokovno usposobljeni (strokovno znanje in usposobljenost mediatorjev je ena bistvenih sestavin uspešne mediacije) ter se morajo stalno izpopolnjevati.
Mediacija poteka na način, o katerem so se stranke sporazumele. Mediator pri vodenju postopka zagotavlja pošteno in enako obravnavo strank. Mediator se v postopku mediacije lahko srečuje z vsako stranko posebej, informacije in podatke, ki jih prejme od ene stranke, pa lahko razkrije drugim strankam samo z njenim soglasjem, razen če so se stranke sporazumele drugače. Mediator lahko sodeluje pri oblikovanju sporazuma o rešitvi spora in predlaga njegovo vsebino.
Sporazum o rešitvi spora, dosežen v postopku mediacije, zavezuje stranke, ki so ga sklenile. Če stranke s sporazumom prevzamejo določene obveznosti, jih morajo pravočasno izpolniti. Sporazum o rešitvi spora, dosežen v postopku mediacije, je izvršilni naslov, če vsebuje obveznost izpolnitve, o kateri se stranke lahko sporazumejo, in izjavo o neposredni dopustitvi izvršbe (klavzulo o izvršljivosti).
Po mnenju večine strokovnjakov s področja mediacije je vsak spor v zvezi s pravicami, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo, primeren za mediacijo, sprte strani pa je treba skoraj vedno spodbujati k mirni rešitvi spora. Mediacija je zlasti primerna za spore v gospodarstvu (t. i. gospodarske spore) ter za čezmejne spore (ena od strank ima stalno ali običajno prebivališče v državi članici Evropske unije) v civilnih in gospodarskih zadevah. Opozoriti je treba, da med zadevne čezmejne spore ne spadajo davčni, carinski in upravni spori ali spori v zvezi z odgovornostjo države za dejanja ali opustitve pri izvrševanju oblasti.
Namen in obseg: na voljo sta dve storitvi:
- e-Družba je storitev HITRO.HR, ki omogoča elektronsko ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in enostavne družbe z omejeno odgovornostjo z osnovnim kapitalom v gotovini pri katerem koli notarju ali v pisarni HITRO.HR v Republiki Hrvaški ali katerem koli gospodarskem sodišču v 24 urah,
- e-Obrt – spletišče za ustanovitev obrti.
Pristojni organ:
gospodarsko sodišče (trgovački sud) – ustanovitev družbe,
FINA – finančna agencija in sodni register (sudski registar) – dostop do informacij.
Pogoji dostopa:
- pogoji za upravičenost: hrvaški državljani in tujci,
- zahteve za identifikacijo in avtentikacijo: osebna izkaznica ali potni list za registracijo družbe, za dostop do informacij o družbi ni zahtev,
- dokumenti, ki jih je treba predložiti:
registracija družbe:
naslednji dokumenti morajo biti notarsko overjeni:
- vloga za vpis v sodni register (obrazec Po),
- ustanovitveni akt – pogodba o ustanovitvi družbe (ki jo podpišejo vsi ustanovitelji) ali izjava o ustanovitvi družbe (če družbo ustanovi samo ena oseba),
- izjava družbenikov, ki so pooblaščeni za zastopanje družbe, o sprejemu imenovanja,
- sklep o imenovanju članov upravnega odbora,
- podpis direktorja ali podpisi članov upravnega odbora,
- podpisi članov nadzornega sveta (če ima družba nadzorni svet),
- sklep o imenovanju prokurista družbe in njegov podpis (če ima družba prokurista),
- sklep o določitvi naslova družbe,
za dostop do informacij ni treba predložiti dokumentov.
Pravni učinki elektronskega dokumenta: ni relevantno.
Možnost, da se postopek v celoti izvede prek spleta:
- registracija družbe:
pripravo in javno objavo je treba opraviti pri notarju.
Prek spleta je mogoče ustanoviti podjetje, imenovano „obrt“ – https://e-obrt.gov.hr/.
Obrt je samostojno in trajno opravljanje dovoljenih gospodarskih dejavnosti v skladu z zakonom. Dejavnost opravljajo fizične osebe z namenom doseganja dobička, ki se realizira s proizvodnjo, trgovanjem ali opravljanjem storitev na trgu,
- dostop do informacij: da.
Stroški:
- dostop do informacij je brezplačen,
- registracija družbe je brezplačna storitev, vendar: 1) stroški overitve so odvisni od višine osnovnega kapitala in v povprečju znašajo 331,81 EUR. Vso dokumentacijo v tujem jeziku mora prevesti sodni tolmač, 2) obstaja veliko agencij, ki vas bodo vodile skozi celoten postopek registracije družbe in za storitev zaračunale vsaj 100 EUR. To je lahko dobra izbira za tujce, da si olajšajo postopek.
Povezave:
https://e-obrt.gov.hr/ – obrt
https://sudreg.pravosudje.hr/registar/f?p=150:1:98708455565 – prvi korak, preverjanje razpoložljivega imena družbe
https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2007_06_58_1870.html – izbira dejavnosti, s katero se bo družba ukvarjala
https://www.virtualni-ured.net/registracija-tvrtke/item/284-osnivanje-tvrtke.html – ena od agencij za registracijo družbe
https://www.fina.hr/informacije-o-racunima-poslovnih-subjekata#pristup-podacima#pristup-podacima – informacije o računih poslovnih subjektov
https://www.fina.hr/documents/52450/130224/Zahtjev+za+uvid+u+JRR.pdf/6a0235f2-961d-eea7-f78f-63409f787645?t=1610693716143 – obrazec zahtevka
https://ospd.fina.hr/ – zahteva za predložitev dokumentacije
https://sudreg.pravosudje.hr/registar/f?p=150:1 – dostop do informacij o javnih trgovskih družbah (javna trgovačka društva), komanditnih družbah (komanditna društva), gospodarskih interesnih združenjih (gospodarska interesna udruženja), delniških družbah (dionička društva), družbah z omejeno odgovornostjo (društva s ograničenom odgovornošću), samostojnih podjetnikih (trgovci pojedinci), evropskih družbah (SE), evropskih gospodarskih interesnih združenjih (EGIZ), evropskih zadrugah (SCE), institucijah (ustanove), skupnostih institucij (zajednice ustanova), zadrugah(zadruge), zvezah zadrug (savezi zadruga), kreditnih zadrugah (kreditne unije), enostavnih družbah z omejeno odgovornostjo (jednostavna društva s ograničenom odgovornošću (j.d.o.o.)) in drugih pravnih osebah, ki morajo biti registrirane v skladu z zakonodajo
Na Hrvaškem niso na voljo spletne storitve na področju pravosodja, povezane s prevajanjem.