Sodne dražbe

1. Objavljanje in določanje cen v zvezi s prodajo zarubljenega premoženja

Glede na predmet izvršbe določa nacionalno pravo različne postopke, ki se uporabljajo v okviru izvršilnega postopka.

Prodaja premičnega premoženja:

Rubež premičnega premoženja zahteva, da je premoženje vključeno v popis, ki ga sestavi sodni izvršitelj. Premično premoženje dolžnika se lahko zarubi tudi po prejemu popisa ali obvestila o rubežu, če je v slednjem navedeno premoženje, ki je predmet izvršbe. Sodni izvršitelj premoženje, ki ga navede upnik, vključi v popis le, če je v posesti upnika, razen če je iz okoliščin razvidno, da premoženje pripada drugi osebi.

Prodajo zarubljenega premoženja opravi sodni izvršitelj, ki je premoženje vključil v popis. Prodaja premičnega premoženja, zbirk ali skupin premoženja se izvaja prek trgovin ali borz, na javni dražbi z ustno licitacijo ali v skladu s pravili, ki urejajo sodno prodajo premoženja.

Dolžnik lahko sprejme prodajo premoženja v zasebni trgovini sodnega izvršitelja po ceni, ki jo določi sodni izvršitelj, ali v trgovini, ki jo določi sodni izvršitelj, s podelitvijo pisnega soglasja, da se premoženje izroči trgovini za prodajo.

Če je premoženje mogoče prodati na borzi, lahko upnik ali dolžnik določita borzo, na kateri želita prodajo premoženja, tako da predložita namensko pisno soglasje za prodajo. Trgovina ali borza, kakor je ustrezno, prejme za posel provizijo višini 15 % od prodajne cene, ki se odšteje ob prejemu plačanega zneska.

Predmete, vrednost katerih presega 5 000 BGN, motorna vozila, ladje in zrakoplove sodni izvršitelj proda v skladu s postopkom za sodno prodajo nepremičnega premoženja.

Sodni izvršitelj napove prodajo premoženja tako, da objavi obvestilo na ustrezna mesta v prostorih okrožnega sodišča (rayonen sad), v svoji pisarni in v prostorih občine ali mestne hiše. Poročilo, ki potrjuje namestitev obvestila, se vpiše pri okrožnem sodišču. Če prenos premoženja v trgovino pomeni izziv za njegovo prodajo, sodni izvršitelj obvestilo objavi tudi na dobro vidnem mestu v prostorih trgovine in poskrbi, da lahko tisti, ki želijo premoženje videti, to storijo na mestu, kjer se premoženje nahaja.

Sodni izvršitelj določi ceno, po kateri se mora premoženje prodati v trgovini. Izklicna ponudba na javni dražbi z ustno licitacijo ali sodni dražbi znaša 85 % vrednosti premoženja. Na zahtevo stranke je imenovan izvedenec, da določi vrednost premoženja. Izvedenec je imenovan po uradni dolžnosti, če je za ugotovitev vrednosti potrebno posebno znanje na področju znanosti, umetnosti, obrti itd. Mnenje o vrednosti premoženja je lahko podano ustno. Ustna mnenja se prav tako zabeležijo v poročilu.

V primeru premoženja, vrednost katerega presega 5 000 BGN, motornih vozil, ladij in zrakoplovov, mora sodni izvršitelj za ugotovitev vrednosti imenovati izvedenca. Prodajna cena premičnega premoženja ne sme biti nižja od vrednosti njegovega zavarovanja, če je ustrezno. To pravilo se ne uporablja za nadaljnje prodaje istega premoženja.

V prvem obvestilu o prodaji lahko vsaka stranka izpodbija ceno premoženja v trenutku njene določitve s strani sodnega izvršitelja in zahteva imenovanje izvedenca za namen novega vrednotenja. Sodni izvršitelj določi rok za plačilo stroškov. Ko je stranka plačala zadevne stroške v določenem roku, mora sodni izvršitelj imenovati enega ali več izvedencev za namen novega strokovnega vrednotenja premoženja. Tako določeno novo vrednotenje se ne sme izpodbijati.

Če se predmet ne proda v treh mesecih od datuma njegovega prenosa v trgovino ali od datuma objave obvestila o prodaji, se predmet proda na javni dražbi z ustno licitacijo po ceni, ki znaša 50 % prvotno določene cene. Javna dražba poteka ob uri, ki jo sodni izvršitelj objavi pred stavbo, v kateri se skladišči popisano premoženje, ali na drugem mestu, medsebojno dogovorjenem med strankami. Če dogovora ni mogoče doseči, prodaja poteka na mestu, ki ga določi sodni izvršitelj, in je predvidena najhitreje en teden in najpozneje tri tedne po datumu popisa. Če upnik v enem tednu od popisa ne plača stroškov prodaje, prodaja ni predvidena, popisano premoženje pa se vrne. Sodni izvršitelj na dan prodaje sestavi poročilo, v katerem sta navedena datum in način, kako je treba razkriti informacije in obvestiti stranke. Dražba se začne v vnaprej določenem trenutku in konča, potem ko je bilo zadnje popisano premoženje ponujeno v prodajo. Zahteva po plačilu varščine za sodelovanje na dražbi ne obstaja.

Sodna prodaja nepremičnine:

Če je predmet izvršbe nepremično premoženje, sodni izvršitelj pošlje poziv k prostovoljnemu plačilu, v katerem navede zadevno nepremičnino, hkrati pa pošlje pismo agenciji za registre za namen vpisa zaplembe nepremičnine.

Sodni izvršitelj nepremičnino, ki jo navede upnik, vključi v popis, potem ko preveri, da je bila nepremičnina na dan zaplembe v lasti dolžnika. Lastništvo se preveri tako, da se opravi poizvedba v davčnem registru ali registru listin ali drugače, vključno z razgovorom s sosedi. Če ni zanesljivega dokaza o lastništvu, se upošteva posest nepremičnine na dan zaplembe.

V popisu je naveden tudi datum predložitve vrednotenja nepremičnine, če je vrednotenje opravljeno po popisu. V tem primeru se šteje, da so bile stranke obveščene o predložitvi vrednotenja ne glede na to, ali so bile navzoče v trenutku popisa. V popisu sta navedena tudi kraj in ura prodaje nepremičnine, če to zahteva upnik. V tem primeru se šteje, da je bil dolžnik obveščen o prodaji ne glede na to, ali je bil navzoč v trenutku popisa.

Sodni izvršitelj imenuje izvedenca za ugotovitev vrednosti nepremičnine. Izvedenec mora biti vpisan v register neodvisnih cenilcev, kot določa zakon o neodvisnih cenilcih (Zakon za nezavisimite otseniteli), ali na seznam strokovnjakov, ki so po zakonu o sodstvu odobreni kot izvedenci (Zakon za sadebnata vlast). Mnenje izvedenca se sporoči strankam, ki ga lahko izpodbijajo v 7 dneh Če se mnenje izvedenca izpodbija, stranka imenuje izvedenca, ki izpolnjuje zgoraj navedene zahteve za namene izdelave drugega poročila o vrednotenju in plača povezane stroške. Drugo vrednotenje se ne izvede, če izvirno vrednotenje ni predmet izpodbijanja. V primeru dveh ali več vrednotenj se vrednost nepremičnine določi kot aritmetično povprečje vrednosti, navedenih v vseh poročilih o vrednotenju. Izklicna ponudbena cena nepremičnine znaša 80 % njene vrednosti. Izklicna ponudba na prvi sodni prodaji ne sme biti nižja od vrednosti, navedene v davčni odmeri, če je ta na voljo.

Sodni izvršitelj mora obvestilo o prodaji sestaviti en teden od datuma popisa, vključno z opisom nepremičnine, njenega lastnika, navedbo o tem, ali je pod hipoteko in vsemi omejenimi stvarnimi pravicami, vpisanimi terjatvami, rubeži in zakupi, ustanovljenimi v zvezi z nepremičnino v trenutku zaplembe, pa tudi izklicno ponudbo ter mestom in uro poteka prodaje. Obvestilo se objavi na ustreznih mestih v prostorih pisarne zasebnega izvršitelja, okrožnega sodišča ali mestne hiše za lokacijo, kjer se nepremičnina nahaja, in na sami nepremičnini. Obvestilo se objavi tudi na spletišču okrožnega sodišča (okrazhen sad) za kraj izvršbe vsaj en dan pred dnevom začetka prodaje, kot je navedeno v obvestilu. Sodni izvršitelj sestavi poročilo, v katerem je naveden datum objave obvestila. Poročilo se vpiše pri okrožnem sodišču. Sodni izvršitelj določi ure, ob katerih si lahko nepremičnino ogledajo potencialni kupci.

Prodaja poteka v prostorih okrožnega sodišča. Traja en mesec in se konča na dan, naveden v obvestilu. Dokumentacijo o prodaji hrani tajništvo okrožnega sodišča in je na voljo vsem strankam, ki se zanimajo za nepremičnino. Za sodelovanje na dražbi se plača varščina v višini 10 % izklicne ponudbe na račun sodnega izvršitelja. Upnik varščine ne plača, če njegova terjatev presega znesek varščine. Če ni ponudnikov ali če ni oddana nobena veljavna ponudba ali če kupec ne plača cene in nepremičnina ni oddana ponudniku, ki je bil imenovan za kupca, ima upnik pravico v enem tednu od datuma obvestila zahtevati načrtovanje nove prodaje.

Nova prodaja se izvaja v skladu s pravili za prvo prodajo. Najzgodnejši datum začetka je vsaj en mesec po koncu prve prodaje, izklicna ponudba pa znaša 90 % izklicne ponudbe prve prodaje. Če nepremičnina na drugi prodaji ni prodana in v enem tednu od prodaje ni prejetih zahtev za določitev nove izklicne ponudbe, je nepremičnina izključena iz mase, ki je predmet izvršbe, zaplemba pa se na zahtevo sodnega izvršitelja razveljavi.

2. Tretje osebe, ki lahko vodijo prodajo

V okviru izvršilnih postopkov sodni izvršitelji odvzete in zarubljene nepremičnine prodajajo po metodah, opisanih v točkah 1 do 6. Edina izjema od pravila je prodaja premičnega premoženja v trgovini ali na borzi.

Dolžnik lahko sprejme prodajo premoženja v zasebni trgovini sodnega izvršitelja po ceni, ki jo določi sodni izvršitelj, ali v trgovini, ki jo določi sodni izvršitelj, s podelitvijo pisnega soglasja, da se premoženje izroči trgovini za prodajo.

Če je premoženje mogoče prodati na borzi, lahko upnik ali dolžnik določita borzo, na kateri želita prodajo premoženja, tako da predložita namensko pisno soglasje za prodajo.

Izročitev premoženja je potrjena s poročilom, ki ga podpišeta sodni izvršitelj in vodja borze ali trgovine. Trgovina ali borza, kakor je ustrezno, prejme za posel provizijo višini 15 % od prodajne cene, ki se odšteje ob prejemu plačanega zneska.

Vsi zneski, prejeti v izvršilnem postopku od dolžnika, tretje osebe, ki je predmet rubeža, ponudnikov in kupcev na prodaji in trgovin ali borz, ki so izvedle prodajo premičnega premoženja, se plačajo na račun sodnega izvršitelja.

3. Vrste dražb, za katere pravila morda ne veljajo v celoti

V skladu z bolgarskim pravom vrste sodnih dražb v izvršilnem ali stečajnem postopku, za katere pravila ne veljajo v celoti, ne obstajajo. Vendar pa lahko iz posameznih zakonov izhajajo nekatere razlike glede pogojev za vodenje sodnih dražb.

4. Informacije o nacionalnih registrih premoženja

V Bolgariji se vodijo naslednji registri premoženja:

register nepremičnin:

register, ki ga vodi agencija za registre (Agentsiya po vpisvaniyata), je podatkovna zbirka nepremičnin v Bolgariji ter jo sestavljajo posamezne nepremičnine in zemljišča. Je evidenca dokazil o lastništvu in drugih aktov, s katerimi se priznavajo, prenašajo, spreminjajo ali ukinjajo lastništvo ali druge stvarne pravice na nepremičnem premoženju. Zaplembe in hipoteke na nepremičnem premoženju se vpišejo v register nepremičnin. Register dokumentira zadnje vnose v zvezi z zgoraj navedenimi okoliščinami ter omogoča kronološko sledenje spremembam v navedenih okoliščinah in obstoječih listinah. V register nepremičnin je mogoče vpogledati, da se preverijo lastništvo in lastniki nepremičnine ter stvarne pravice in druge omejitve, ustanovljene v zvezi z nepremičnim premoženjem. V register je mogoče vpogledati v uradih agencije za registre v Bolgariji ali prek spleta z registracijo uporabnika in proti plačilu takse, določene v namenskem ceniku;

nacionalni register cestnih vozil:

register vodi ministrstvo za notranje zadeve (Ministerstvo na vatreshnite raboti). Vsebuje podatke o registraciji cestnih vozil, spremembah lastništva registriranih cestnih vozil (vključno s podatki o sklenjenih pogodbah) in tudi podatke o rubežih ali drugih naloženih omejitvah.

Uradni dostop do informacij iz registra je zagotovljen notarjem ter zasebnim in državnim sodnim izvršiteljem.

Potrdila o registraciji vozil ali njihovi odjavi iz prometa se izdajajo lastnikom vozil proti plačilu takse, ki jo pobira ministrstvo za notranje zadeve v skladu z zakonom o državnih taksah (Zakon za darzhavnite taksi).

Taksa se ne zaračuna, če se informacije o registriranih vozilih zagotavljajo ministrstvu za notranje zadeve, pravosodnim organom, organom, odgovornim za nacionalno varnost in javni red, ter organom nacionalne agencije za prihodke (Natsionalna agentsiya za prihodite) po prejemu zaprosila po uradni dolžnosti.

Informacije o registriranih vozilih se tretjim osebam zagotavljajo na podlagi sklepa pravosodnih organov proti plačilu takse, ki jo pobira ministrstvo za notranje zadeve v skladu z zakonom o državnih taksah;

register civilnih zrakoplovov Republike Bolgarije:

register vodi generalni direktorat uprave za civilno letalstvo (Glavna Direktsiya ‘Grazhdanska vasduhoplavatelna administratsiya’) pri ministrstvu za promet in komunikacije (Ministerstvo na transporta i saobshteniyata).

Vse okoliščine v zvezi z ustanovitvijo lastninske pravice do civilnega zrakoplova ter vse spremembe v zvezi s prenosom lastninske pravice, ustanovitvijo in prenosom premoženjske ali predkupne pravice in ustanovitvijo bremena so vpisane v register civilnih zrakoplovov Republike Bolgarije.

Posle je mogoče zoper tretje osebe uveljavljati po njihovem vpisu v register. Vpisi v register predstavljajo dejanje razkritja tretjim osebam, ki ravnajo v dobri veri.

Register civilnih zrakoplovov je javno dostopen na spletišču generalnega direktorata uprave za civilno letalstvo, razen podrobnosti o lastniku, posestniku ali imetniku registriranega civilnega zrakoplova. Generalni direktorat uprave za civilno letalstvo izdaja potrdila o registraciji lastnikom, imetnikom ali posestnikom civilnega zrakoplova ali njihovim zastopnikom proti plačilu takse, ki jo določi svet ministrov (Ministerski savet). Potrdila, s katerimi se preverja identiteta lastnikov, posestnikov ali imetnikov civilnega zrakoplova, se izdajajo le javnim ali pravosodnim organom, sodnim ali zasebnim izvršiteljem, ki izvajajo pooblastila, ki so jim dodeljena po zakonu, ali lastnikom civilnega zrakoplova ali njihovim zastopnikom;

ladijski register Republike Bolgarije:

registri za različne kategorije ladij, ki so predmet registracije, predstavljajo enotni register ladij, ki plujejo pod bolgarsko zastavo. Vodijo jih regionalne enote izvajalske agencije pomorske uprave (Izpalnitelna agentsiya ‘Morska administratsiya’) pod pristojnostjo ministra za promet in komunikacije. Registri se vodijo za:

1. majhna plovila dolžine do vključno 20 m za rečna plovila in velikosti do vključno 40 bruto ton za pomorska plovila;
2. velika plovila dolžine več kot 20 m za rečna plovila in velikosti več kot 40 bruto ton za pomorska plovila;
3. plovila, zakupljena v okviru zakupljenega ladijskega prostora;
4. ladje v gradnji dolžine več kot 12 metrov.

Ladijski register Republike Bolgarije omogoča izvajanje pristojnosti in nadzora nad identifikacijo, lastništvom, premoženjem in lastninskimi pravicami, omejitvami pravice do razpolaganja in odgovornosti lastnikov ladij in zakupnikov ladijskega prostora ladij, ki plujejo pod bolgarsko zastavo.

Registri se vodijo v papirni in elektronski obliki.

Čeprav so registri načeloma javni, je dostop do vnesenih informacij vanje dejansko omejen in urejen. Javni dostop do registrov je omejen, da se zagotovi ustrezna zaščita lastništva. Zainteresirane strani lahko zahtevajo overjene izpiske iz registra proti plačilu takse. Pristojni direktorati izdajo izpiske iz registra osebam z zakonitim interesom za pridobitev informacij o plovilih. Zagotovijo se lahko tudi splošne statistične informacije o številu in vrstah ladij itd.

Dostop do podatkovne zbirke je bil odobren komisiji za preprečevanje korupcije in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja (Komisiya za protivodeystvie na koruptsiyata i za otnemane na nezakonno pridobitoto imushtestvo), nacionalni agenciji za prihodke, državni agenciji za nacionalno varnost (Darzhavna agentsiya ‘Natsionalna sigurnost’) in mejni policiji (Granichna politsiya) na podlagi dvostranskih sporazumov, sklenjenih med zadevnimi institucijami in izvajalsko agencijo pomorske uprave. Omogočeno je bilo, da se odobri dostop tudi drugim institucijam ter tudi sodiščem in javnim sodnim izvršiteljem. Dostop je odobren z edinstvenim geslom. Dostop se zagotavlja z zunanjega naslova IP in prek požarnega zidu. Iz varnostnih razlogov obstaja funkcija spremljanja vsake prijave v sistem. Zunanji uporabniki lahko iščejo po podatkovni zbirki z uporabo enolične identifikacijske številke lastnika ladje (če je lastnik ladje bolgarski državljan) ali edinstvene identifikacijske številke tujca (če je lastnik tuji državljan) ter prejmejo redigirane podatke iz registra. V praksi so zadevni podatki, tj. ali je posameznik lastnik plovila, vrsta plovila in registracijska številka pristanišča, podatki, pomembni za delovanje institucij, ki jim je bil odobren dostop do registra.

Okoliščine, za katere velja obveznost vpisa v register, je zoper tretje osebe mogoče uveljavljati šele po njihovem vpisu.

5. Informacije o zbirkah podatkov, s pomočjo katerih lahko upniki ugotovijo premoženje ali terjatve dolžnikov

Večina informacij v zgoraj navedenih nacionalnih registrih je bodisi v celoti bodisi delno javnih. V nekaterih primerih lahko za določena iskanja velja plačilo takse.

Vladni in pravosodni organi ter sodišča in sodni izvršitelji imajo poln dostop do podatkov, vpisanih v različnih registrih.

6. Informacije o spletnih sodnih dražbah

Premično in nepremično premoženje, zavarovanja v papirni obliki, posebni deli podjetij in tudi pravice industrijske lastnine, ki so predmet izvršbe, se lahko prodajo v skladu s predpisi na elektronski sodni dražbi. Na pisno zahtevo udeleženca v izvršilnem postopku sodni izvršitelj izvede elektronsko sodno dražbo.

Elektronska sodna dražba poteka na namenski spletni platformi ministrstva za pravosodje (Ministerstvo na pravosadieto).

Za sodelovanje na dražbi vsak ponudnik plača varščino v višini 10 % izklicne ponudbe. Ponudniki se registrirajo v elektronskem okolju z elektronskim podpisom ali pa v pisarni sodnega izvršitelja. Registracija ponudnikov na elektronski dražbi traja en mesec in se konča ob 17. uri dne, navedenega v obvestilu.

Elektronska sodna dražba je za ponudbe odprta sedem dni. Dražba se konča ob 17. uri zadnjega dne tega obdobja, če v zadnjih 10 minutah dražbe ne prispejo nove ponudbe. Če nova ponudba prispe v zadnjih 10 minutah dražbe, se dražba samodejno podaljša za dodatnih 10 minut, vendar ne več kot za 48 ur. Dražba je končana, ko v zadnjih 10 minutah ne prispe nobena ponudba.

Ponudbe se oddajo v obliki enkratnih povečanj. Zadnja ponudba, ki jo je oddal ponudnik, se objavi na spletni platformi elektronskih sodnih dražb.

Po koncu elektronske sodne dražbe platforma samodejno pošlje sporočilo vsem pooblaščenim ponudnikom o zadnji ponudbi, oddani v zvezi z nepremičnino.

Prvi delovni dan po koncu licitacije sodni izvršitelj preveri vse okoliščine v zvezi z dražbo in sestavi poročilo, ki vsebuje podrobnosti o vseh prejetih prijavah za sodelovanje, vključno s pooblaščenimi in nepooblaščenimi ponudniki, skupaj z razlogom, prejetimi ponudbami in opisom vseh tehničnih težav, ki so se pojavile med licitacijo, ter razglasi ponudnika z najvišjo ponudbo za kupca. Elektronska dražba se šteje za končano, ko sodni izvršitelj podpiše poročilo. Poročilo se nemudoma objavi na enotni spletni platformi, da zagotovi, da imajo vsi ponudniki dostop do njega.

Ministrstvo za pravosodje vzpostavi in vzdržuje enotno spletno platformo za elektronske sodne dražbe, ki vključuje register sodnih dražb in sistem za izvajanje sodnih dražb, ter izda predpis o organizaciji, pravilih in delovanju spletne platforme za elektronske sodne dražbe.

Spletna platforma za elektronske sodne dražbe in enotna vstopna točka za rubeže bo delovala na podlagi skupnega informacijskega sistema. Pristop zagotavlja samodejni pretok podatkov od enotne vstopne točke za rubeže do prodajnega modula in obratno.

Informacijski sistem, ki deluje kot enotna vstopna točka za rubeže, je centralizirana podatkovna zbirka vseh rubežev premičnega premoženja, ki je predmet vpisa po zakonu.

Ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za promet in komunikacije ter ministrstvo za kmetijstvo (Ministerstvo na zemedelieto) elektronsko izmenjujejo podatke o premičnem premoženju, ki je predmet vpisa v registre, ki jih vodi vsaka institucija, z uporabo informacijskega sistema, ki deluje kot enotna vstopna točka za rubeže.

Informacijski sistem, ki deluje kot enotna vstopna točka za rubeže v Bolgariji bo omogočil, da se bodo podatki o premičnem premoženju, ki je predmet zahteve po vpisu in za katero je bil odrejen rubež v izvršilnem postopku, hranili v enotni osrednji podatkovni zbirki. Dostop do sistema je na voljo vsem pristojnim organom in osebam v Bolgariji in zunaj nje.

Na podlagi podatkov, ki jih vsebuje informacijski sistem, ki deluje kot enotna vstopna točka za rubeže, ministrstvo za pravosodje pošilja obvestila o odrejenih rubežih prek elektronske upravne storitve. Sistem omogoča tudi poizvedbe o odrejenih rubežih za vsako osebo, za katero veljajo zahteve, določene v zakonu o e-upravi (Zakon za elektronnoto upravlenie). Storitve se zahtevajo prek elektronskega portala ministrstva za pravosodje.

Ministrstvo za pravosodje pobira takse za svoje storitve v zneskih, določenih s tarifo, ki jo sprejme svet ministrov.

Centralni in lokalni vladni organi, lokalne uprave in uradniki, ki opravljajo javne funkcije, imajo brezplačen uraden dostop do informacijskega sistema.

Opomba:

Informacijski sistem, vključno z informacijskim sistemom, ki deluje kot enotna vstopna točka za rubeže v Republiki Bolgariji, ter spletna platforma za elektronske sodne dražbe bosta začela delovati 1. julija 2023.