Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

Navigacijska pot

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Razveza zakonske zveze - Luksemburg

KAZALO

1 Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze?

Luksemburško pravo pozna dve obliki razveze zakonske zveze, in sicer sporazumno razvezo zakonske zveze in razvezo zaradi nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze.

  • Sporazumna razveza zakonske zveze

Zakonca lahko skupaj predlagata sporazumno razvezo zakonske zveze, kadar se strinjata glede prenehanja zakonske zveze in njegovih posledic.

Če imata zakonca premoženje, ki ga je treba razdeliti, mora to premoženje popisati in oceniti notar. Zakonca nato popolnoma svobodo urejata svoje pravice na zadevnem premoženju. Če pa ni premoženja, ki bi ga bilo treba popisati, sodelovanje notarja ni potrebno.

Zakonca se morata dogovoriti tudi, kje bosta živela med postopkom razveze zakonske zveze, o varstvu in vzgoji svojih otrok med tem postopkom in po njem, o prispevku vsakega od njiju k vzgoji in vzdrževanju otrok pred razvezo zakonske zveze in po njej ter o znesku morebitne preživnine, ki jo bo en zakonec plačeval drugemu med postopkom in po razvezi zakonske zveze. Ta dogovor („sporazum“) mora v pisni obliki sestaviti odvetnik ali notar. Sporazum mora potrditi sodišče, ki preveri, ali je v njem ohranjena največja korist otrok in ali ne škoduje očitno nesorazmerno interesom enega od zakoncev. Potrjeni sporazum je sestavni del sodbe o razvezi zakonske zveze.

  • Razveza zaradi nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze

Razvezo zaradi nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze lahko zahteva eden od zakoncev ali pa jo, kadar obstaja soglasje glede načela razveze zakonske zveze, vendar ne glede vseh njenih posledic, zahtevata zakonca skupaj.

Nepopravljiva nevzdržnost je ugotovljena na podlagi soglasja zakoncev glede načela razveze zakonske zveze ali zahteve enega samega zakonca, pri kateri vztraja po izteku obdobja za razmislek, ki ne sme presegati treh mesecev in se lahko enkrat podaljša.

2 Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

Luksemburško pravo pozna dve obliki razveze zakonske zveze, in sicer sporazumno razvezo zakonske zveze in razvezo zaradi nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze.

3 Katere so pravne posledice razveze, kar zadeva:

3.1 osebne odnose med zakoncema (na primer priimek);

Zakonska zveza preneha z odločbo o razvezi zakonske zveze. S tem prenehajo tudi dolžnosti zvestobe ter medsebojne pomoči in podpore.

Po luksemburškem pravu lahko državljan uporablja samo ime in priimek, ki sta navedena v njegovem rojstnem listu: če ju je prenehal uporabljati, ju mora znova prevzeti. Sprememba osebnega stanja, na primer s sklenitvijo zakonske zveze, torej ne povzroči spremembe priimka enega od zakoncev. Prevzem priimka zakonca ni pridobljena pravica. Zakonec mora privoliti v uporabo svojega priimka.

Luksemburška sodišča so že odločala o posledicah razveze zakonske zveze za priimek, ki ga uporablja oseba:

razvezana žena lahko priimek svojega nekdanjega moža še naprej uporablja samo z njegovim dovoljenjem, ki ga lahko nekdanji mož kadar koli prekliče. Pravica nekdanjega moža, da nasprotuje uporabi svojega priimka, je diskrecijska, tako da sodišče razvezani ženi niti iz poslovnih razlogov ne more dovoliti, da še naprej za nedoločen čas uporablja možev priimek, če mož temu nasprotuje. Vendar lahko sodišče ob upoštevanju slovesa, ki ga je žena pridobila v svojem poklicu, medtem ko je uporabljala možev priimek, in da bi ji preprečilo ekonomsko škodo, tej odobri rok, v katerem naj bi jo stranke spoznale pod njenim priimkom – odločba sodišča z dne 24. maja 2006, Pasicrisie 33, str. 258.

3.2 razdelitev premoženja zakoncev;

  • S sodno odločbo o razvezi zakonske zveze se odredita ukinitev in delitev skupnega premoženja zakoncev. Če ni bila sklenjena predporočna pogodba, velja zakonska ureditev skupnega premoženja, v okviru katere skupna lastnina vključuje samo premoženje, pridobljeno po sklenitvi zakonske zveze. Z razvezo zakonske zveze preneha skupna lastnina. Delitev premoženja vključuje dve glavni fazi:
    • najprej vsak zakonec znova prevzame v posest premoženje, ki ni bilo nikoli v skupni lasti, če obstaja v naravi, sicer pa premoženje, s katerim je bilo nadomeščeno;
    • nato se likvidira skupna premoženjska masa (sredstva in obveznosti). Za vsakega zakonca se sestavi izkaz premoženja, ki se mu dolguje iz skupne premoženjske mase in ki ga sam dolguje vanjo.
  • Če je bil eden od zakoncev obsojen z odločbo, ki je postala pravnomočna, zaradi kaznivega dejanja iz členov 372, 375, 376, 377, 393, 394, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 401a, 402, 403, 404, 405 in 409 kazenskega zakonika (Code pénal) (poseg v spolno nedotakljivost, posilstvo, naklepne telesne poškodbe, uboj in naklepne telesne poškodbe, umor, premišljen umor, detomor in zastrupitev), storjenega med zakonsko zvezo zoper drugega zakonca ali otroka, ki živi v istem gospodinjstvu, ali zaradi poskusa storitve kaznivega dejanja iz členov 372, 375, 376, 377, 393, 394, 396, 397, 401, 403, 404 in 405 kazenskega zakonika zoper iste osebe med zakonsko zvezo, na zahtevo drugega zakonca izgubi koristi iz zakonske zveze, ki mu jih je zagotovil navedeni zakonec. Nasprotno pa nedolžni zakonec ohrani koristi, ki mu jih je zagotovil njegov zakonec, tudi če bi te koristi morale biti vzajemne in če ta pogoj ni izpolnjen.
  • Če je zakonec med zakonsko zvezo opustil ali zmanjšal svojo poklicno dejavnost, lahko opravi retroaktivni nakup na podlagi splošnega sistema pokojninskega zavarovanja po pogojih in merilih, določenih z zakoni, ki se uporabljajo v civilnih zadevah in zadevah s področja socialne varnosti. V ta namen lahko zakonec pred sodbo o razvezi zakonske zveze in pod pogojem, da ob vložitvi vloge ni bil starejši od 65 let, sodišče, ki odloča o razvezi zakonske zveze, zaprosi za izračun „referenčnega zneska“, ki temelji na razliki med zadevnimi prihodki zakoncev v obdobju opustitve ali zmanjšanja poklicne dejavnosti. Podrobna pravila za izračun tega zneska so opredeljena z uredbo Velikega vojvodstva z dne 11. septembra 2018 o izračunu referenčnega zneska ter podrobnih pravilih za izplačilo in vračilo zneskov iz člena 252 civilnega zakonika. Za retroaktivni nakup ima zakonec, ki je opustil ali zmanjšal svojo dejavnost, do drugega zakonca terjatev v višini petdesetih odstotkov referenčnega zneska, upoštevanega v mejah sredstev, ki jih sestavlja skupno ali nedeljivo premoženje, razpoložljivo po poravnavi obveznosti. Zakonec upnik mora plačati znesek, enakovreden tej terjatvi.

3.3 mladoletne otroke zakoncev;

Načeloma se z razvezo zakonske zveze med staršema ne spremenijo pogoji izvajanja starševske skrbi, ki jo starša še naprej izvajata skupaj. Še naprej morata skupaj sprejemati vse pomembne odločitve v zvezi z otrokovim življenjem (vzdrževanje, vzgoja, učna usmeritev itd.).

Sodišče podeli izvajanje starševske skrbi samo enemu od staršev le, kadar je to potrebno zaradi otrokove koristi. V takem primeru starš, ki mu je bila podeljena starševska skrb, sam sprejema odločitve v zvezi z otrokom. Kljub temu drugi starš ohrani pravico, da je obveščen o vzdrževanju in vzgoji otroka ter da ju spremlja. Razen v primeru resnih razlogov ima tudi pravico do stikov in nastanitve. Tako morata v primeru ločitve oba starša ohranjati osebne odnose z otrokom in upoštevati otrokove vezi z drugim staršem.

V primeru razveze zakonske zveze morata starša še naprej skupaj prispevati k stroškom vzdrževanja in vzgoje otroka, razen v primeru nasprotne sodbe. Ta prispevek je v obliki preživnine in ne preneha samodejno z otrokovo polnoletnostjo. Izplačuje se lahko neposredno polnoletnemu otroku in se lahko prilagodi glede na otrokove potrebe ter spremembo sredstev in stroškov vsakega od staršev.

Kar zadeva otrokovo prebivališče, obstajata dve možnosti (razen v izjemnem primeru, ko sodišče določi, da se otrok zaupa tretji osebi):

  • bodisi otrok živi pri enem od staršev. V takem primeru je drugemu staršu odobrena pravica do stikov in nastanitve, razen v primeru resnih razlogov proti temu;
  • bodisi otrok živi izmenično pri vsakem od staršev. V takem primeru sodišče preveri, ali je izmenično bivanje v otrokovo korist. Izmenično bivanje ne pomeni nujno, da mora biti čas otrokovega bivanja pri vsakem od staršev povsem enak.

Ko se zakonca dogovorita o podrobnih pravilih izvajanja starševske skrbi, otrokovem stalnem prebivališču in kraju prebivanja, pravici do stikov in nastanitve ter prispevku k vzdrževanju in vzgoji otroka, lahko ta dogovor predložita sodišču v okviru postopka za razvezo zakonske zveze. Sodišče ga lahko upošteva v svoji sodbi, če meni, da je z njim zadostno ohranjena otrokova korist in da sta zakonca vanj svobodno privolila.

Z razvezo zakonske zveze med staršema otrokom niso odvzete koristi, ki bi jih sicer imeli. V zvezi s tem so popolnoma izenačeni z otroki nerazvezanih staršev.

3.4 obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu?

Sodišče lahko enemu od zakoncev naloži obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu. Preživnina se določi glede na potrebe zakonca, ki se mu plačuje, in prispevne zmožnosti drugega zakonca. Če se zakonca strinjata, lahko sodišče odloči, da se preživnina izplača v kapitalu, pri čemer določi znesek in podrobna pravila.

Sodišče pri določitvi potreb in prispevnih zmožnosti upošteva naslednje:

1° starost in zdravstveno stanje zakoncev;

2° trajanje zakonske zveze;

3° čas, ki sta ga že namenila ali ga bosta morala nameniti vzgoji otrok;

4° njune poklicne kvalifikacije in položaj glede na trg dela;

5° njuno razpoložljivost za nove zaposlitve;

6° njune obstoječe in predvidljive pravice;

7° njuno premoženje v kapitalu in prihodkih po ukinitvi skupnega premoženja.

Čas plačevanja preživnine ne sme biti daljši od trajanja zakonske zveze, razen v primeru

izjemnih okoliščin.

Preživnina se lahko prilagodi in prekliče, razen če je izplačana v kapitalu.

Če je bil eden od zakoncev obsojen z odločbo, ki je postala pravnomočna, zaradi kaznivega dejanja iz členov 372, 375, 376, 377, 393, 394, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 401a, 402, 403, 404, 405 in 409 kazenskega zakonika (poseg v spolno nedotakljivost, posilstvo, naklepne telesne poškodbe, uboj in naklepne telesne poškodbe, umor, premišljen umor, detomor in zastrupitev), storjenega med zakonsko zvezo zoper drugega zakonca ali otroka, ki živi v istem gospodinjstvu, ali zaradi poskusa storitve kaznivega dejanja iz členov 372, 375, 376, 377, 393, 394, 396, 397, 401, 403, 404 in 405 kazenskega zakonika zoper iste osebe med zakonsko zvezo, na zahtevo drugega zakonca izgubi vsako pravico do preživnine.

4 Kaj pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ dejansko pomeni?

S prenehanjem življenjske skupnosti se zakonske vezi razrahljajo, vendar zakonska zveza ne preneha. Z njim preneha dolžnost skupnega življenja, vendar za zakonca še naprej veljata dolžnost zvestobe in dolžnost medsebojne pomoči.

5 Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

Pogoji za prenehanje življenjske skupnosti so enaki pogojem za razvezo zakonske zveze zaradi nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze.

6 Katere so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

Prenehanje življenjske skupnosti vedno vključuje ločitev premoženja. Če prenehanje življenjske skupnosti traja tri leta, lahko kateri koli od zakoncev pri sodišču vloži zahtevek za razvezo zakonske zveze. Sodišče odobri razvezo zakonske zveze, če drugi zakonec ne privoli takoj v prenehanje ločenega življenja.

7 Kaj izraz „razveljavitev zakonske zveze“ dejansko pomeni?

Razveljavitev zakonske zveze pomeni, da se zakonska zveza s sodno odločbo razglasi za nično. Povedano drugače, zakonska zveza ni nikoli obstajala.

8 Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze?

Razlogov za razveljavitev zakonske zveze je več:

  • zakonska zveza je bila sklenjena brez svobodne privolitve zakoncev: v primeru prisile ali zmote glede poglavitnih osebnih lastnosti;
  • zakonska zveza je bila sklenjena brez privolitve staršev (ali odobritve sodišča), kadar je eden od zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze mladoleten;
  • dvojna zakonska zveza: če je bil eden od zakoncev sočasno poročen še z drugo osebo;
  • zakonca sta v sorodstvenem razmerju;
  • zakonska zveza je navidezna zakonska zveza, sklenjena za pridobitev koristi glede prebivanja;
  • formalni pogoji za sklenitev zakonske zveze niso izpolnjeni: zakonska zveza ni bila sklenjena javno, sklenitve zakonske zveze ni vodil ustrezno pooblaščen uradnik.

9 Katere so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

Razveljavljena zakonska zveza ima pravne učinke (v skladu s tako imenovano teorijo domnevne zakonske zveze (mariage putatif)) za:

  • oba zakonca, če sta zakonsko zvezo sklenila v dobri veri;
  • zakonca, ki je ravnal v dobri veri;
  • otroka iz te zakonske zveze, tudi če sta zakonca ravnala v slabi veri.

Nasprotno pa razveljavljena zakonska zveza nikoli nima pravnih učinkov za zakonca, ki je ravnal v slabi veri.

10 Ali obstajajo alternativni zunajsodni načini reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, pri katerih ni treba začeti postopka pri sodišču?

V Velikem vojvodstvu se lahko zakonska zveza razveže samo s sodno odločbo, nikoli pa z alternativnimi zunajsodnimi postopki ali mediacijo. Nasprotno pa je za vprašanja v zvezi z ukinitvijo in delitvijo skupnega premoženja ter nedeljivim premoženjem, preživninskimi obveznostmi in prispevki k stroškom v zakonski zvezi, obveznostjo vzdrževanja otrok in izvajanjem starševske skrbi mogoče uporabiti družinsko mediacijo.

11 Kje je treba vložiti zahtevek (tožbo) za razvezo/prenehanje življenjske skupnosti/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti zahtevku?

Kje vložiti zahtevek

  • Zahtevek za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti je treba vložiti pri okrožnem sodišču (tribunal d‘arrondissement), na območju pristojnosti katerega imata zakonca skupno stalno prebivališče ali, če tega ni, na območju katerega ima tožena stranka ali v primeru sporazumne razveze zakonske zveze ena od strank stalno prebivališče, ob upoštevanju pravil iz Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000.
  • Zahtevek za razveljavitev zakonske zveze je treba vložiti pri okrožnem sodišču v kraju stalnega prebivališča družine, ali če starša živita ločeno, pri okrožnem sodišču v kraju stalnega prebivališča starša, pri katerem običajno prebivajo mladoletni otroci, če starša starševsko skrb izvajata skupaj, ali v kraju stalnega prebivališča starša, ki to skrb izvaja sam, ali v drugih primerih pri okrožnem sodišču v kraju, kjer prebiva oseba, ki ni začela postopka. V primeru skupnega zahtevka je po izbiri strank pristojno okrožno sodišče v kraju stalnega prebivališča ene ali druge stranke. Ta pravila se uporabljajo ob upoštevanju pravil iz zgoraj navedene Uredbe (ES) št. 2201/2003.

Zahtevke obravnava „sodnik za družinske zadeve“.

Formalnosti, ki jih je treba upoštevati, in dokumenti, ki jih je treba priložiti

  • Postopek za sporazumno razvezo zakonske zveze ima več faz: če je potrebna delitev premoženja, morata zakonca notarja prositi za popis in vrednotenje vsega premičnega in nepremičnega premoženja. Zakonca nato popolnoma svobodo urejata svoje pravice na zadevnem premoženju. Poleg tega se morata pisno dogovoriti o določenih vprašanjih, in sicer o prebivališču zakoncev med postopkom, varstvu in vzgoji otrok ter upravljanju njihovega premoženja, pravici do stikov, prispevku zakoncev k vzdrževanju in vzgoji otrok ter o morebitni preživnini, ki jo eden od zakoncev plačuje drugemu. Ta sporazum mora sestaviti odvetnik ali notar.

    Nato se v sodnem tajništvu sodišča vloži skupni zahtevek zakoncev. Zahtevka pri sodišču ni treba vložiti po odvetniku.

Zahtevek vsebuje:

1° datum;

2° priimke, imena, poklic in stalno prebivališče zakoncev;

3° datum in kraj rojstva zakoncev;

4° po potrebi identiteto skupnih otrok;

5° predmet zahtevka;

6° kratko predstavitev dejstev in zatrjevanih razlogov.

Poleg zgoraj navedenega sporazuma je treba zahtevku priložiti naslednje listine:

1° izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi;

2° izpisek iz matičnega registra o rojstvu zakoncev;

3° izpisek iz matičnega registra o rojstvu skupnih otrok;

4° potrdilo o državljanstvu zakoncev;

5° po potrebi sporazum o določitvi prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze zakoncev na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti, ter na način, določen z navedeno uredbo. Zakonca lahko pravo, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze na podlagi člena 5 Uredbe (EU) št. 1259/2010 in na način, določen z navedeno uredbo, določita tudi v sporazumu o sporazumni razvezi zakonske zveze;

6° kakršne koli druge listine, ki jih zakonca nameravata uporabiti.

Akti in dokumenti, priloženi zahtevku, ki jih stranki nameravata uporabiti, morajo biti po potrebi overjeni, če jih je izdal tuj javni organ.

  • V primeru razveze zakonske zveze zaradi nepopravljive nevzdržnosti zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnost je obvezno zastopanje po odvetniku. Zahtevek se vloži v sodnem tajništvu okrožnega sodišča.

Zahtevek vsebuje:

1° datum;

2° priimke, imena, poklic in stalno prebivališče zakoncev;

3° datum in kraj rojstva zakoncev;

4° po potrebi identiteto skupnih otrok;

5° predmet zahtevka;

6° kratko predstavitev dejstev in zatrjevanih razlogov.

Zahtevek lahko vsebuje tudi predloge za začasne ukrepe v zvezi z osebnostjo, preživnino in premoženjem zakoncev in otrok.

Zahtevku je treba priložiti naslednje listine:

1° izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi;

2° izpisek iz matičnega registra o rojstvu zakoncev oziroma tožeče stranke;

3° izpisek iz matičnega registra o rojstvu skupnih otrok;

4° potrdilo o državljanstvu zakoncev oziroma tožeče stranke;

5° po potrebi sporazum o določitvi prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze zakoncev na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti, ter na način, določen z navedeno uredbo;

6° po potrebi osnutek dogovora o posledicah razveze zakonske zveze, glede katerih zakonca soglašata;

7° po potrebi kopijo odločbe o obsodbi zakonca zaradi kaznivega dejanja iz točk 3.2 in 3.4 zgoraj;

8° kakršne koli druge listine, ki jih tožeča stranka ali tožeče stranke nameravajo uporabiti.

Akti in dokumenti, priloženi zahtevku, ki jih stranki nameravata uporabiti, morajo biti po potrebi overjeni, če jih je izdal tuj javni organ.

  • Zahtevek za razveljavitev zakonske zveze se vloži v sodnem tajništvu sodišča. Zahtevka pri sodišču ni treba vložiti po odvetniku. Zahtevek vsebuje:

1° datum;

2° priimke, imena in stalno prebivališče strank;

3° datum in kraj rojstva strank;

4° predmet zahtevka;

5° kratko predstavitev dejstev in zatrjevanih razlogov.

Akti in dokumenti, priloženi zahtevku, ki jih stranki nameravata uporabiti, morajo biti po potrebi overjeni, če jih je izdal tuj javni organ.

12 Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Osebe, katerih dohodki se po luksemburškem pravu ne štejejo za zadostne, so lahko upravičene do pravne pomoči. Za pridobitev te pravne pomoči morajo izpolniti vprašalnik, ki je na voljo pri odvetniški zbornici Luxembourga (Barreau de Luxembourg), in ga poslati predsedniku krajevno pristojne odvetniške zbornice (Bâtonnier de l'Ordre des avocats), ki odloči o dodelitvi pravne pomoči.

Pravna pomoč krije vse stroške v zvezi s postopki ali dejanji, za katere je bila odobrena. Krije zlasti kolkovine in takse za registracijo, sodne takse, odvetniške nagrade, pristojbine in stroške sodnega izvršitelja, stroške in pristojbine notarjev, stroške in nagrade izvedencev, pričnine, nagrade prevajalcev in tolmačev, stroške za potrdila o vsebini tujega prava, potne stroške, pristojbine in stroške formalnosti vpisov, hipotek in zastavnih pravic ter po potrebi stroške objave v časopisih.

13 Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo v zvezi z razvezo/prenehanjem življenjske skupnosti/razveljavitvijo zakonske zveze?

V Velikem vojvodstvu se je zoper tako odločbo mogoče pritožiti. Rok za pritožbo je načeloma 40 dni, vendar se lahko podaljša, če pritožnik prebiva v tujini. Za obravnavo pritožb je pristojno vrhovno sodišče (Cour supérieure de justice).

14 Kaj je treba storiti, da bo odločba o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici, priznana v tej državi članici?

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 se odločba o razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, ki jo izda sodišče v drugi državi Evropske unije, v Velikem vojvodstvu Luksemburg samodejno prizna. To pomeni, da ni za priznanje odločbe potreben noben postopek.

Predhodni postopek tudi ni potreben za spremembo osebnega stanja v matični knjigi v Velikem vojvodstvu na podlagi pravnomočne odločbe, ki jo je izdalo sodišče države Evropske unije. Odločbo sodišča o razvezi zakonske zveze je treba navesti na robu poročnega lista in rojstnih listov zakoncev. Če je bila zakonska zveza sklenjena v tujini, je treba sodno odločbo vpisati v matično knjigo v občini, kjer je bila vpisana zakonska zveza, sicer pa v matično knjigo mesta Luxembourg, ter jo poleg tega navesti na robu rojstnih listov obeh zakoncev.

15 Pri katerem sodišču je treba vložiti zahtevek za izpodbijanje priznanja odločbe o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Vsaka zainteresirana stranka lahko pri predsedniku okrožnega sodišča zahteva izdajo odločbe o nepriznanju odločbe o razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče druge države Evropske unije.

Predsednik okrožnega sodišča odloči nemudoma; oseba, zoper katero se zahteva nepriznanje, pa na tej stopnji postopka ne more predložiti pripomb. Zahtevi se lahko ugodi samo iz naslednjih razlogov:

  • očitno kršenje javnega reda;
  • neupoštevanje pravic do obrambe;
  • nezdružljivost z odločbo, izdano v povezanem postopku.

Obe stranki lahko zoper odločbo predsednika okrožnega sodišča vložita pravno sredstvo pri pritožbenem sodišču (Cour d‘appel). Pravno sredstvo se obravnava po pravilih kontradiktornega postopka. Zoper odločbo pritožbenega sodišča je mogoče vložiti kasacijsko pritožbo pri kasacijskem sodišču (Cour de cassation).

16 Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v tej državi članici ali imata različno državljanstvo?

Veliko vojvodstvo Luksemburg uporablja Uredbo Sveta (ES) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti, ki se od 21. junija 2012 uporablja med Belgijo, Bolgarijo, Nemčijo, Španijo, Estonijo (od 11. februarja 2018), Francijo, Grčijo (od 29. julija 2015), Italijo, Latvijo, Litvo (od 22. maja 2014), Luksemburgom, Madžarsko, Malto, Avstrijo, Portugalsko, Romunijo in Slovenijo ter določa, da se lahko zakonca dogovorita o pravu, ki se uporabi za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti, če je to pravo:

  • pravo države, v kateri imata zakonca ob sklenitvi dogovora običajno prebivališče, ali
  • pravo države, v kateri sta zakonca nazadnje imela običajno prebivališče, če eden od njiju ob sklenitvi dogovora še vedno prebiva tam, ali
  • pravo države, katere državljan je eden ali drugi zakonec ob sklenitvi dogovora, ali
  • pravo sodišča, pred katerim poteka postopek.

Če stranki ne izbereta prava v skladu z zgornjim odstavkom, se na podlagi iste uredbe za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti uporabi pravo države:

  • običajnega prebivališča zakoncev v trenutku, ko se je pred sodiščem začel postopek, ali, če to ni mogoče,
  • zadnjega običajnega prebivališča zakoncev, pod pogojem, da več kot eno leto pred začetkom postopka pred sodiščem tam nista nehala prebivati in če eden od njiju ob začetku sodnega postopka tam še vedno prebiva, ali, če to ni mogoče,
  • katere državljana sta oba zakonca v trenutku, ko se je začel postopek pred sodiščem, ali, če to ni mogoče,
  • v kateri se je začel postopek pred sodiščem.

Kadar se Uredba (ES) št. 1259/2010 ne uporablja, razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti urejajo:

  • nacionalna zakonodaja države, katere državljana sta zakonca, če imata enako državljanstvo;
  • zakonodaja države dejanskega skupnega stalnega prebivališča zakoncev, če imata različno državljanstvo;
  • zakonodaja države sodišča, pred katerim poteka postopek, če imata zakonca različno državljanstvo in nimata dejanskega skupnega stalnega prebivališča.

Sorodne povezave

Brošura: Povezava se odpre v novem oknuRazveza zakonske zveze v Velikem vojvodstvu Luksemburg;

Povezava se odpre v novem oknuLEGILUX;

Povezava se odpre v novem oknuPravni portal.


Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 28/05/2019