Zapri

BETA RAZLIČICA PORTALA JE ZDAJ NA VOLJO!

Obiščite BETA različicoevropskega portala ePravosodje in opišite svojo izkušnjo!

 
 

menu starting dummy link

Page navigation

menu ending dummy link

Specializirana sodišča - Slovaška

Izvirna jezikovna različica te strani slovaščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

 

Za izbrano jezikovno različico ni uradnega prevoda.
Tukaj je na voljo strojni prevod vsebine. Opozarjamo, da je prevod samo okviren. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Ta stran vsebuje informacije o organizaciji specializiranih sodišč na Slovaškem


Upravna sodišča

Zadeve na področju upravnega prava so praviloma v pristojnosti območnih sodišč (krajský súd) in Vrhovnega sodišča Slovaške republike (Najvyšší súd Slovenskej republiky).

Slovaška republika nima posebnih upravnih sodišč, ampak ima posebne senate upravnih sodnikov.

Specializirana sodišča

Ustavno sodišče

Povezava se odpre v novem oknuUstavno sodišče Slovaške republike (Ústavný súd Slovenskej republiky) je neodvisen sodni organ, pristojen za odločanje o Povezava se odpre v novem oknuustavnosti pravnih aktov.

Sedež Ustavnega sodišča Slovaške republike je v mestu Košice, na naslovu Hlavná 110, Košice 042 65, drugi urad Ustavnega sodišča pa je v Bratislavi na naslovu Župné námestie 12.

Pristojnost

V skladu z Ustavo Slovaške republike Ustavno sodišče odloča, ali so:

  • zakoni skladni z Ustavo, ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki jih je odobril Narodni svet Slovaške republike ter so ratificirane in razglašene v skladu z zakonodajo,
  • uredbe vlade ter splošni pravni akti ministrstev in drugih organov državne uprave skladni z Ustavo, ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki jih je odobril Narodni svet Slovaške republike ter so ratificirane in razglašene v skladu z zakonodajo,
  • splošni pravni akti skladni z Ustavo (člen 68), ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki jih je odobril Narodni svet Slovaške republike ter so bile ratificirane in razglašene v skladu z zakonodajo, razen če je za odločanje o tem pristojno drugo sodišče,
  • splošni pravni akti organov lokalnih enot državne uprave in splošni pravni akti organov samoupravnih enot (na podlagi člena 71(2)) skladni z Ustavo, ustavnimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, razglašenimi v skladu z zakonodajo,
  • uredbe vlade ter splošni pravni akti ministrstev in drugih organov državne uprave skladni z Ustavo, ustavnimi zakoni, mednarodnimi pogodbami, razglašenimi v skladu z zakonodajo, in zakoni, razen če je za odločanje o tem pristojno drugo sodišče.

Ustavno sodišče sprejema tudi naslednje odločitve:

  • odloča o skladnosti izpogajanih mednarodnih pogodb, za katere je predpisano, da sta potrebna soglasje Narodnega sveta Slovaške republike in skladnost z Ustavo in/ali ustavnim zakonom,
  • odloča, ali je predmet referenduma, ki se razpiše na podlagi državljanske pobude ali resolucije Narodnega Sveta Slovaške republike (na podlagi člena 95(1)), skladen z Ustavo in/ali ustavnim zakonom,
  • odloča v sporih o pristojnosti med organi državne uprave, razen če je predpisano, da je za odločanje o teh sporih pristojen drug državni organ,
  • odloča o pritožbah, ki jih vložijo fizične ali pravne osebe in v katerih zatrjujejo kršitve svojih temeljnih človekovih pravic ali svoboščin iz mednarodne pogodbe, ki jo je ratificirala in v skladu z zakonodajo razglasila Slovaška republika, razen če mora o varstvu teh pravic in svoboščin odločati drugo sodišče,
  • odloča o pritožbah, ki jih vložijo organi samoupravnih enot v zvezi z neustavnostjo ali nezakonitostjo odločitev o samoupravnih zadevah ali poseganja vanje, razen če mora o njihovem varstvu odločati drugo sodišče,
  • razlaga Ustavo ali ustavne zakone v spornih zadevah,
  • odloča o pritožbah, ki se vložijo zoper odločitev o potrditvi ali zavrnitvi mandata člana parlamenta,
  • odloča, ali so bile volitve (predsednika Slovaške republike, poslancev Narodnega sveta in članov organov samoupravnih enot) izvedene v skladu z Ustavo in področnimi predpisi,
  • odloča o pritožbah, ki se vložijo zoper izid referenduma ali izid plebiscita o razrešitvi predsednika Slovaške republike,
  • odloča, ali je odločitev o razpustitvi politične stranke ali gibanja oziroma o začasni prepovedi izvajanja njunih političnih dejavnosti skladna z ustavnimi in drugimi zakoni,
  • odloča o ustavni obtožbi predsednika Slovaške republike, ki jo vloži Narodni svet Slovaške republike zaradi predsednikove namerne kršitve Ustave ali izdaje,
  • odloča, ali so bile odločitev o razglasitvi izrednih razmer ali nujnih razmer v državi in druge odločitve, povezane s takšno odločitvijo, izdane v skladu z Ustavo in/ali ustavnim zakonom.

Sestava sodišča

Ustavno sodišče ima 13 sodnikov.

Sodnike Ustavnega sodišča imenuje predsednik Slovaške republike za dobo 12 let na podlagi predloga Narodnega sveta Slovaške republike. Narodni svet mora predlagati dvakrat več kandidatov, kot jih bo imenoval predsednik.

Druge pomembne informacije

Ustavno sodišče odloča bodisi v tričlanskem senatu bodisi na plenarnem zasedanju.

Odločitve Ustavnega sodišča so odločitve na najvišji stopnji, to pomeni, da se zoper njih ni mogoče pritožiti.

Ustavno sodišče lahko začne postopek, ko prejme predlog, ki ga vloži:

  • vsaj ena petina vseh poslancev Narodnega sveta Slovaške republike,
  • predsednik Slovaške republike,
  • Vlada Slovaške republike,
  • sodišče,
  • generalni državni tožilec (generálny prokurátor),
  • vsakdo, o katerega pravici bi bilo treba odločati, če gre za zadeve iz člena 127 (pritožbe fizičnih ali pravnih oseb) in člena 127a (pritožbe organov samoupravnih enot),
  • Generalni revizijski urad Slovaške republike (Najvyšší kontrolný úrad Slovenskej republiky) v zadevah iz člena 126(2) (ne glede na to, ali je pristojen za področje),
  • varuh človekovih pravic v zadevah v zvezi z ustavnostjo zakonodaje iz člena 125(1) (ali je predmet referenduma, ki se razpiše na podlagi državljanske pobude ali resolucije Narodnega Sveta Slovaške republike, skladen z Ustavo in/ali ustavnim zakonom), če bi lahko nadaljnja uporaba takšne zakonodaje ogrozila temeljne pravice ali svoboščine oziroma človekove pravice in temeljne svoboščine, ki izvirajo iz mednarodne pogodbe, ki jo je Slovaška republika ratificirala in razglasila v skladu z zakonodajo.

Pravne podatkovne zbirke

Na Povezava se odpre v novem oknuspletišču Ustavnega sodišča Slovaške republike je na voljo prost dostop do:

  • odločb sodišč,
  • poročil o ugotovitvenih in drugih sodbah,
  • sporočil za medije,
  • informacij o mednarodnih dejavnostih,
  • informacij o sodišču.

Specializirano kazensko sodišče

Specializirano kazensko sodišče (Špecializovaný trestný súd) v Pezinoku je bilo ustanovljeno leta 2009 kot naslednik specializiranega sodišča. Kazensko sodišče odloča o kazenskih zadevah. Je sodišče prve stopnje na enaki ravni kot območna sodišča. Zakon št. 291/2009 o Specializiranem kazenskem sodišču in spremembi nekaterih zakonov določa pristojnost in funkcije tega sodišča.

Kontaktni podatki Specializiranega kazenskega sodišča Slovaške republike:

Naslov: Suvorovova č. 5/A, P. O. BOX 117, 902 01 Pezinok
Telefon: +421 336903114
Telefaks: +421 336903272

Pristojnost

Specializirano kazensko sodišče je pristojno za obravnavo zadev v zvezi z naslednjimi kaznivimi dejanji:

  • naklepni umor,
  • siljenje in nedovoljeni vpliv v zvezi z javnim naročanjem in javnimi dražbami (člen 266(3) Kazenskega zakonika),
  • ponarejanje denarja in finančnih instrumentov (člen 270(4) Kazenskega zakonika),
  • nevestno delo uradne osebe (člen 326(3) in (4) Kazenskega zakonika v povezavi s kaznivimi dejanji iz pododstavkov (b), (c), (e), (f), (g), (h), (k) ali (l)),
  • sprejemanje podkupnine (členi 328 do 331 Kazenskega zakonika),
  • dajanje podkupnine (členi 332 do 335 Kazenskega zakonika),
  • neposredna korupcija (člen 336 Kazenskega zakonika),
  • dajanje podkupnine pri volitvah (člen 336a Kazenskega zakonika),
  • ustanovitev, organizacija ali spodbujanje hudodelskih združb ali terorističnih skupin,
  • posebej huda kazniva dejanja, ki jih storijo hudodelske združbe ali teroristične skupine,
  • kazniva dejanja zoper premoženje iz Naslova 4 posebnega dela Kazenskega zakonika ali gospodarska kazniva dejanja iz Naslova 5 posebnega dela Kazenskega zakonika, če povzročijo škodo ali zaradi njih nastane neupravičeni dobiček v višini vsaj 25 000-kratnika zneska škode male vrednosti iz Kazenskega zakonika oziroma če zaradi obsega storjenega kaznivega dejanja nastane škoda v višini 25 000-kratnika zneska škode male vrednosti iz Kazenskega zakonika,
  • škodovanje finančnim interesom Evropske unije,
  • kazniva dejanja v zvezi z zgoraj naštetimi, kadar so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov.

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zadnja posodobitev: 18/03/2019