A. Sem tuj/-a državljan/-ka. Ali to vpliva na preiskavo?

Ne. Vse osebe v Grčiji uživajo polno zaščito svojega življenja, časti in svobode brez diskriminacije na podlagi državljanstva, rase, jezika in verskega ali političnega prepričanja.

B. Katere so faze preiskave?

i. Zbiranje dokazov/pooblastila preiskovalcev

Namen predhodne preiskave je zbrati potrebne dokaze za odločanje o tem, ali bi bilo treba začeti kazenski postopek.

ii. Policijsko pridržanje

Vsakogar, ki je bil prijet, ker je bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja ali na podlagi sodnega naloga, je treba najpozneje v 24 urah po njegovem prijetju privesti pred pristojnega preiskovalnega sodnika. Če je bilo prijetje izvršeno v kraju zunaj kraja sedeža preiskovalnega sodnika, je treba osebo privesti pred sodišče v času, nujno potrebnem za njihovo privedbo. Preiskovalni sodnik mora prijeto osebo v treh dneh po privedbi pred sodišče bodisi izpustiti na prostost bodisi izdati nalog za odvzem prostosti. Navedeno obdobje se lahko podaljša za dva dni na zahtevo osebe, privedene pred sodišče.

iii. Zaslišanje

Namen formalne preiskave je zbrati potrebne dokaze za ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, in za odločanje o tem, ali je treba osebi zaradi storitve navedenega kaznivega dejanja soditi.

iv. Pripor

Začasno pridržanje je dopustno le, če se obtoženec preganja zaradi kaznivega dejanja in v državi nima znanega stalnega prebivališča, ali se je pripravljal na pobeg, ali je bil prej ubežnik ali na begu, ali je bil spoznan za krivega pobega iz pripora ali kršitve omejitev glede prebivanja in je glede na take okoliščine jasno, da namerava pobegniti, ali pa se na podlagi njegovih prejšnjih pravnomočnih obsodb zaradi storitve podobnih kaznivih dejanj utemeljeno šteje, da bo, če bo izpuščen na prostost, zelo verjetno storil nadaljnja kazniva dejanja. Če se kaznivo dejanje, storitve katerega je oseba obtožena, zakonito kaznuje s kaznijo dosmrtnega zapora ali začasno zaporno kaznijo do 15 let, ali če je bilo kaznivo dejanje storjeno večkrat ali v okviru hudodelske združbe ali teroristične organizacije, ali če obstaja veliko število oškodovancev, se lahko začasno pridržanje odredi tudi, če se glede na posebne značilnosti kaznivega dejanja za zadevno osebo utemeljeno šteje, da bo, če bo izpuščena na prostost, zelo verjetno storila nadaljnja kazniva dejanja. Pravna kvalifikacija kaznivega dejanja sama po sebi ne zadostuje za odreditev začasnega pridržanja.

C. Kakšne so moje pravice med preiskavo?

i. Katere pravice imam v zvezi s tolmačenjem in prevajanjem?

Osumljene ali obtožene osebe, ki ne govorijo grščine ali je ne razumejo dovolj dobro, imajo pravico do tolmačenja in pisnega prevajanja vseh bistvenih procesnih pisanj.

ii. Kakšne so moje pravice do obveščenosti in dostopa do spisa?

Takoj ko je obtožena oseba s sodnim pozivom vabljena na sodno obravnavo, da bi se zagovarjala, jo mora preiskovalni sodnik obvestiti o vsebini obtožnice in dokumentov o preiskavi. Obtožena oseba ali njen zagovornik ima pravico vpogledati tudi v obtožnico in dokumente o preiskavi. Obtoženi osebi se lahko na njeno pisno zahtevo in na njene stroške zagotovijo kopije obtožnice in dokumentov o preiskavi.

iii. Kakšne so moje pravice v zvezi z dostopom do odvetnika in do obveščenosti tretje osebe o mojem položaju?

Obtožene osebe imajo pravico biti zastopane po zagovorniku, tudi v navzkrižnem zaslišanju s pričami ali drugimi obtoženimi osebami. Nikakor se obtoženi osebi ne sme prepovedati komuniciranje z njenim zagovornikom. Tako komuniciranje je strogo zaupno.

iv. Ali sem upravičen/-a do brezplačne pravne pomoči?

Osumljene ali obtožene osebe so v skladu z ustreznimi pravnimi določbami upravičene do brezplačne pravne pomoči, vključno s pravnim svetovanjem in pomočjo ter tudi z zastopanjem pred sodiščem.

v. Kaj morate vedeti:

a. Domneva nedolžnosti

V skladu z zakonom se domneva, da so osumljene in obtožene osebe nedolžne, dokler ni dokazana njihova krivda.

b. Pravica do molka in pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe

Osumljene ali obtožene osebe imajo pravico do molka in da ne izpovedo zoper sebe. Uveljavljanja navedene pravice ni mogoče uporabiti proti zadevni osumljeni ali obtoženi osebi.

c. Dokazno breme

Obtoženim osebam ni treba predložiti dokaza o dejstvih, na katere se sklicujejo v svojo obrambo. Sodniki in tožilci morajo natančno proučiti vsa dejstva ali dokaze, na katere se obtožena oseba sklicuje, če je to koristno za odkrivanje resnice. Vsak dvom o krivdi se razlaga v korist osumljene ali obtožene osebe.

vi. Kateri konkretni zaščitni ukrepi veljajo za otroke?

Mladoletna oseba, ki je bila žrtev nekaterih kaznivih dejanj zoper njeno osebno ali spolno svobodo, ima pravico biti navzoča pri vseh preiskovalnih dejanjih in dostopati do vsega gradiva v spisu, tudi če se ne udeleži obravnave v podporo obtožbi.

vii. Kateri konkretni zaščitni ukrepi veljajo za ranljive osumljene osebe?

Ranljive osebe so seznanjene s svojimi pravicami ob ustreznem upoštevanju njihovih posebnih potreb. Vedno so seznanjene s posledicami odpovedi takim pravicam.

D. Kakšni so zakonski roki med preiskavo?

Noči so v obdobju od 1. oktobra do 31. marca opredeljene kot del dneva od 20. ure do 6. ure, v obdobju od 1. aprila do 30. septembra pa kot del dneva od 21. ure do 5. ure.

E. Kakšni so postopki pred sojenjem, vključno z nadomestnimi rešitvami za pripor in možnostmi za premestitev v matično državo (evropski nalog za nadzor)?

Odredi se lahko hišni pripor z elektronskim nadzorom. To vključuje prepoved obtoženi osebi, da zapusti določeno stavbo ali sklop stavb, kot so navedene v sklepu preiskovalnega sodnika in kjer ima dokazano začasno ali stalno prebivališče.

A. Kje bo potekalo sojenje?

Sojenje bo potekalo v prostorih krajevno pristojnega sodišča. Kraj sojenja se lahko v primeru resne grožnje javnemu redu spremeni.

B. Ali se predmet obtožbe lahko spremeni? Kakšne so moje pravice do obveščenosti v tem primeru?

Predmet obtožbe se ne sme spremeniti. Obtožena oseba ali njen zagovornik ima pravico vpogledati v obtožnico in dokumente o preiskavi.

C. Kakšne so moje pravice v zvezi z navzočnostjo na obravnavi?

i. Ali je navzočnost na sodišču obvezna? Ali je odsotnost v sodnem postopku dovoljena? Pod kakšnimi pogoji?

Obtožena oseba mora biti osebno navzoča na obravnavi ter lahko imenuje tudi odvetnika, ki jo bo zastopal v prekrškovnih in kazenskih postopkih.

ii. Kako je z upravičenostjo do tolmača ali prevedenih dokumentov?

Če osumljena oseba, obtožena oseba ali priča ne govori grščine ali je ne razume dovolj dobro, da bi lahko bila zaslišana, je treba v vsaki fazi kazenskega postopka brez odlašanja zagotoviti tolmačenje. Tolmačenje je po potrebi na voljo za komunikacijo med obtoženimi osebami in njihovimi zagovorniki v vseh fazah kazenskega postopka.

(iii) Ali imam pravico do odvetnika?

V primeru kaznivih dejanj mora predsednik sodišča imenovati zagovornika za tiste obtožene osebe, ki nimajo zagovornika. Sodnik za mladoletnike mora ravnati enako v primerih, v katerih je mladoletnik obtožen storitve dejanja, ki bi se, če bi bil polnoleten, štelo za kaznivo dejanje. Obtožene osebe ne smejo zavrniti zastopanja po zagovorniku, ki ga imenuje predsednik sodišča. V primerih, v katerih je bil imenovan več kot en zagovornik, pa lahko vložijo utemeljen predlog, s katerim sodišče prosijo, da razveljavi imenovanje le enega zagovornika, medtem ko ga bodo ostali še naprej zastopali.

(iv) Katere postopkovne pravice moram poznati (npr. navzočnost osumljencev pred sodiščem)?

V primerih, ko odsotna priča ne more nastopiti na sodišču, se na sodišču prebere njeno pričanje pod prisego v fazi predhodne obravnave, če je obtožena oseba ali njen zagovornik, ki jo zastopa, dal svoje izrecno soglasje za to v izjavi, ki se vnese v zapisnik.

D. Možne kazni

Zaporna kazen je začasna. Če je izrecno določena z zakonom, pa je izjemoma dosmrtna. Začasna zaporna kazen ni daljša od petnajstih let ali krajša od petih let. Pripor ni daljši od petih let ali krajši od desetih dni. Če ni določeno drugače, delo v splošno korist ni daljše od 720 ur ali krajše od 100 ur. Denarne kazni ne smejo biti višje od: (a) 90 dnevnih zneskov, če je denarna kazen edina glavna kazen ali pa se naloži v povezavi s kaznijo dela v splošno korist; (b) 180 dnevnih zneskov, če je denarna kazen naložena v povezavi s kaznijo odvzema prostosti, in (c) 360 dnevnih zneskov, če je denarna kazen naložena kumulativno s kaznijo odvzema prostosti. Če posebne določbe ne določajo drugače, posamezni dnevni znesek ne sme znašati manj kot 1 EUR ali več kot 100 EUR.

A. Ali se lahko pritožim na odločbo sodišča?

Da, če je enočlanski senat sodišča za prekrške izrekel kazen zapora več kot dveh mesecev ali če je tričlanski senat sodišča za prekrške izrekel kazen zapora več kot štirih mesecev ali če je mešano porotno sodišče izreklo vsaj dvoletno kazen zapora ali če je enočlanski ali tričlanski senat sodišča za mladoletnike odredil zaprtje v posebnem zavodu za pridržanje mladoletnikov ali poboljševalne ali terapevtske ukrepe.

B. Katera druga pravna sredstva imam na voljo?

V 15 dneh lahko vložite zahtevo za razveljavitev postopka, če obtožena oseba, obsojena s pravnomočno sodbo, zaradi višje sile ali iz drugih nespremenljivih razlogov sodišča nikakor ni mogla pravočasno obvestiti o nepremostljivi oviri za svojo udeležbo na sojenju in ni mogla vložiti zahteve, da se obravnava prestavi. Vložite lahko tudi zahtevo za razveljavitev sodbe, če ni bilo znano, kje se je obtožena oseba nahajala v času njene obsodbe, vendar je bilo znano, kdaj ji je bil vročen sodni poziv.

C. Kakšne so posledice v primeru obsodbe?

i. Kazenska evidenca

Vse pravnomočne obsodbe so vpisane v kazenski evidenci. Vse obsodbe so vpisane na kopiji, ki je na voljo za sodno uporabo, nasprotno pa kazni zapora do šestih mesecev niso zabeležene na kopiji, ki je na voljo za splošno uporabo, po treh letih, obsodbe do petih let niso zabeležene po osmih letih in obsodbe več kot pet let niso zabeležene po 20 letih. Ko oseba dopolni 80 let ali pet let po izteku obdobja pogojne kazni, se evidenca uniči.

ii. Izvršitev kazni, premestitev zapornikov, pogojna kazen in alternativne sankcije

Če je oseba obsojena na kazen zapora, krajšo od treh let, sodišče odredi, da se izvršitev kazni odloži za obdobje enega do treh let, razen če iz posebej navedenih razlogov meni, da je kazen zapora nujna za preprečitev, da bi obsojena oseba storila nova kazniva dejanja. Grčija lahko prizna in izvrši sodbe, izdane v drugi državi članici Evropske unije, ter naloži kazen odvzema prostosti ali izda sklep o pridržanju, lahko pa tudi zahteva, da druga država članica Evropske unije prizna in izvrši ustrezno sodbo grškega nacionalnega sodišča. Obsojena oseba mora biti v državi izdajateljici ali državi izvršiteljici. Preveriti je treba dvojno kaznivost, z izjemo nekaterih hudih kaznivih dejanj, ki se v državi izdajateljici kaznujejo s kaznijo odvzema prostosti največ treh let.